Astronomi so zaznali 35 novih dogodkov v vesolju. To bi lahko bila naša vstopnica v globlje poznavanje vesolja.
Od novembra 2019 do marca 2020 sta interferometrična observatorija VIRGO in LIGO prečesavala nebo nad nami in potrdila 35 sunkov gravitacijskih valov. Po pregledu podatkov znanstveniki predvidevajo, da so njihov izvor trki črnih lukenj in nevtronskih zvezd.
Gravitacijski valovi
Albert Einstein je v svoji teoriji relativnosti predvidel obstoj gravitacijskih valov. To so motnje v ukrivljenosti prostora-časa, ki jih povzroči premikanje zelo masivnih teles in/ali njihovi trki. Človeštvo je prvi dokaz za njihov obstoj videlo v binarnem pulsarju Hulse-Taylor. Leta 1933 sta znanstvenika, po katerem je bil poimenovan, prejela Nobelovo nagrado. Šele v 21. stoletju pa se je začelo načrtno opazovanje gravitacijskih valov z novima VIRGO v Italiji in LIGO v ZDA.
VIRGO in LIGO
Sta interferometrična observatorija. Interferometrija je metoda v fiziki, pri kateri merimo valovanja. VIRGO je del Evropskega gravitacijskega observatorija, ki ga je leta 2011 posodobil po zgledu ameriškega LIGO. Od 2007 observatorija sodelujeta, si delita opažanja, podatke in skupaj objavljata rezultate. To je še posebej koristno zaradi narave njihovega raziskovanja. Ker zaznavata motnje, posebnosti v gravitacijskih valovih, morata drug drugega preverjati, da ne pride do lažnih pozitivov.
Nova opažanja
Observatorija sta skupno potrdila 35 motenj v ukrivljenosti prostora-časa. Znanstvenica Susan Scott je povedala za Guardian, da bi opazovanje gravitacijskih valov lahko razkrilo skrivnosti vesolja, ki jih zdaj še ne moremo. Za 32 opažanj astronomi predvidevajo, da so posledica osončij z dvema črnima luknjama v središču. Dva takšna para sta še posebej masivna – imata 145-krat in 112-krat večjo maso kot Sonce. Najmanjši pa je »le« 18-krat težji od Sonca. Dve meritvi kažeta na trk nevtronske zvezde s črno luknjo. Ker so nevtronske zvezde izjemno težki objekti z majhnim premerom (so že skoraj črne luknje), je trk med njimi in črnimi luknjami lahko zaznati tudi milijarde svetlobnih let stran. Zadnjega, 35. opažanja, pa znanstveniki še ne znajo razložiti.
V prihodnosti se bodo naši senzorji izboljšali in opazili bomo lahko še več takšnih pojavov. Ena od želja Susan Scott je, da bi lahko direktno opazovali rojstvo supernov. Drugi, kot je Shanika Galaudage, komaj čakajo, da bomo lahko še več izvedeli o črnih luknjah in njihovih mnogih oblikah. Vsi pa svoje upe postavljajo v interferometrijo.
Novinar
