Že nekaj časa se v svetu paleontologije ugotavlja, ali so imeli Pterozavri svoja telesa prekrita s perjem. Krajši čas se ugotavlja, če je bilo perje podobno perju današnjih ptic in če je bilo perje barvito. Zdaj se je s pomočjo študije o 113 milijonov let starem fosilu Pterozavra pojavilo novo dejstvo, ki je skoraj v celoti odgovorilo na vprašanje o obstoju in obliki perja pri teh bitjih. Nekateri Pterozavri naj bi imeli na glavi izrastke in po telesu barvito perje, ki bi lahko zapolnilo dve funkciji – parjenje in ogrevanje.
Pterozavri so skoraj zagotovo imeli perje
Analiza dela lobanje 113 milijonov let starega fosila Pterozavra, ki jo opravlja ekipa na čelu s paleontologinjo Aude Cincotto z Univerze Cork, je prišla do zanimivih odkritij. Bitje, ki naj bi bilo Tupandactylus imperator, naj bi imelo drugače sestavljeno in oblikovano perje kot ga imajo današnje ptice. Ker je bilo mehko tkivo v fosilu izredno dobro ohranjeno, je lahko ekipa analizirala tudi melanosome in pigment kože ter perja. Zaradi velikosti bitja so se oblike razlikovale vse od oblike večjih cigar do oblike manjših ploščatih diskov.
Različne oblike melanosomov so povezali z različnimi barvami perja. Krajši in debelejši melanosomi so po pravilih povezani z rumenimi in rdeče-rjavimi barvami, daljše oblike melanosomov pa so povezane s temnejšimi barvami. Tako raziskave fosila Pterozavra prikazujejo izredno barvitost najdenega primera. Preko tega lahko napeljemo tudi ugotovitve, da perje ni imelo le funkcije ogrevanja telesa oziroma zaščite pred vremenskimi vplivi temveč tudi svojo nalogo pri parjenju in vizualnem signaliziranju.
Pterozavrsko vprašanje ne bo nikoli odgovorjeno v celoti
Paleontologi se že več let ukvarjajo z vprašanjem o pokritosti kože Pterozavrov. Ali so imeli perje podobno tistemu, ki ga imajo današnje ptice? Ali so imeli primitivno perje oziroma dlako, ki se imenuje piknovlakna? Perje v njihovem primeru nikakor ni imelo funkcije pomoči pri letenju, saj je bila za to uporabljena močna vlaknasta membrana, kot jo imajo netopirji.
Najdba pri novem primerku je zdaj marsikaj postavilo na glavo, saj je osnova perja v fosilu jasno vidna. To še ne pomeni, da so imeli vsi primerki perje, a je dovolj, da so nekateri paleontologi prepričano v to. »Zame osebno so ti fosili zaključni primer. Pterozavri so imeli perje,« je povedal Stephen Brusatte, paleontolog z Univerze Edinburgh, ki s študijo ni povezan.
Urednik portala Student.si
