Znanstveniki sumijo, da je starodavna supernova obsevala naš planet – kar je uničilo velik del njegovega življenja.
Po mnenju raziskovalcev z univerze v Illinoisu je supernova oddaljena 65 svetlobnih let z Zemlje verjetno povzročila množično izumrtje v obdobju poznega Devona, pred 359 milijoni let.
Raziskovalci so v kamninah našli radioaktivne izotope, ki bi lahko potrdili tak dogodek, kot je podrobno opisano v novem članku, objavljenem v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
V poznem Devnskem obdobju, ko se je največ življenja našlo v oceanih, je eno najhujših množičnih izumiranj v Zemljini zgodovini močno škodilo njenemu ekosistemu. Vendar nikoli ni bilo jasno, kaj ga je povzročilo.
Za razlago dogodka, si je ekipa ogledala kamnine, ki vsebujejo starodavne rastlinske spore. Zdi se, da so te bile te spore izpostavljene močni ultravijolični svetlobi, kar je verjetno posledica dolgotrajnega pomanjkanja ozona v atmosferi.
»Zemeljske katastrofe, kot sta obsežni vulkanizem in globalno segrevanje, lahko uničijo tudi ozonski plašč, vendar dokazi niso prepričljivi za naš časovni interval,« je v izjavi povedal vodilni avtor astronomije in fizike Brian Fields. »Namesto tega predlagamo, da bi lahko ena ali več eksplozij supernove, ki so bile približno 65 svetlobnih let oddaljene od Zemlje, odgovorne za dolgotrajno izgubo ozona.«
Dogodek bi/je bil spektakularen
»Če gledamo iz perspektive, je ena najbližjih groženj supernove danes zvezda Betelgeuse, ki je oddaljena več kot 600 svetlobnih let in daleč zunaj uničevalne razdalje 25 svetlobnih let,« je dodala študentka in soavtorica študije Adrienne Ertel.
Skupina je preučila tudi druge vzroke za zmanjševanje ozonskega plašča, vključno z meteoritnimi udarci in razpadom gama žarkov, vendar pa dolgoročno ne bi povzročili izčrpavanja ozona.
Predvidevajo, da je silovita supernova naš planet preplavila z nevarnimi UV, X in gama žarki, ki so obsevali ozonski sloj z efekti, ki bi trajali do 100.000 let, trdijo raziskovalci.
Da bi potrdili svoje sume, ekipa zdaj išče »prstni odtis«. Dva specifična radioaktivna izotopa plutonija, ki izvirata iz poznega Devonskega obdobja, ki bi na Zemljo lahko prišla le zaradi kozmičnih eksplozij.
»Sporočilo naše študije je, da življenje na Zemlji ne obstaja v izolaciji,« razloži Fields. »Mi smo prebivalci večjega kozmosa in kozmos posega v naše življenje – pogosto neopazno, a včasih tudi besno.«
Novinar
