18. decembra bo vzletela raketa, ki bo nosila nov vesoljski teleskop. To bo Hubblov naslednik, vesoljski teleskop James Webb. Kmalu po izstrelu se bo začela zapletena 14-dnevna faza pripravljanja na delovanje.
Vesoljski inženirji pravijo pristajanju roverja na Mars »sedem minut groze«. Rover se bliža planetu z ogromno hitrostjo in vstopi v atmosfero hitreje od metka. Sedem minut na nitki visijo milijarde, vložene v projekt in najnaprednejše naprave morajo delati popolnoma usklajeno, da rover varno pristane. Najmanjša napaka v sistemu je lahko usodna.
V podobni situaciji se znajde vesoljski teleskop, ki se mora zagnati v zemljini orbiti, le da njegovih sedem minut traja 14 dni. Da ga lahko spravimo na raketo, mora biti teleskop karseda zložen in šele v vesolju se razstavi (tehnični termin za to je obratni origami). Najprej začnejo delovati sončne celice, potem zaščita pred sončnimi žarki, ogledala ter leče.
James Webb, naslednik Hubbla
Vesoljski teleskop James Webb je bil zgrajen za opazovanje najstarejših in najbolj oddaljenih zvezd. Tako kot Hubble je odsevni teleskop. To pomeni, da s pomočjo ogledal, ki preusmerjajo svetlobo, ustvarja sliko. Prvi odsevni ali kataoptrični teleskop je izumil Newton, od takrat pa ta tip uporablja večina astronomov, saj zagotavlja širše vidno polje. James Webb je visok 22 metrov, njegovo glavno ogledalo pa ima premer 6,5 m. Hubblovo ogledalo je merilo 2,4 m. Naravnan je tako, da bo zaznaval rdečo in infrardečo svetlobo, s tem pa videl dlje kot katerikoli teleskop do zdaj.
14 dni groze
Takoj ko bo zloženi James Webb dosegel svoj cilj, bo začel proces razstavljanja. Prve se odpro sončne celice, ki bodo zagotavljale energijo ostalim sistemom. Druga se zažene antena za obojestransko komuniciranje. Tehniki bodo zdaj lahko dali teleskopu nekatere ukaze, a razstavljanje se bo nadaljevalo samodejno. Do šestega dne se bodo popolnoma razširili ščiti proti sončnim žarkom, ki bodo metali senco na objektiv in teleskop ohranjali hladen. Ščit je iz petih tankih kovinskih membran premera 14 metrov. V ostalih osmih dneh bodo ogledala prišla na svoje mesto in teleskop bo končno lahko začel delovati. Medtem pa bodo astronomi v strahu, da njihovo večletno delo propade.
Cel postopek so na Zemlji preizkusili že večkrat, a še vedno lahko pride do napak. Astronome najbolj skrbi za velike tanke membrane, ki sestavljajo sončni ščit. Za BBC je inženirka Krystal Puga povedala: »te membrane so kot padalo. Zložene morajo biti popolno in med odpiranjem ne sme priti do nepravilnosti«. Čeprav se teleskop razpre avtomatsko, mu lahko znanstveniki z Zemlje še vedno pomagajo. Spreminjajo lahko njegovo smer ali ga malo stresejo, da mehanizem steče, pove Alphonso Stewart. Načeloma pa so ti manevri prihranjeni za odstranjevanje morebitnega ledu z njega.
Novinar
