HG Wells si je v poznem devetnajstem stoletju zamislil »izgubljeno Atlantido« pod Severnim morjem, ki bi Britanijo po kopnem povezovala s celinsko Evropo. Dokazi o človeškem bivanju v tem pozabljenem svetu so bili odkriti leta 1931, ko je vlečnica Colinda izkopala kepo šote, v kateri so odkrili konico kopja.
Desetletja dela in najdb
Šele po desetletjih pionirskih raziskav in izrednih najdb vojske amaterskih arheologov, ki po nizozemski obali iščejo artefakte in fosila, lahko razstava ponudi vpogled v Doggerland. Gre za ogromno ozemlje, potopljeno po cunamiju pred 8000 leti, ki je britanske otoke odrezal od sodobne Belgije, Nizozemske in južne Skandinavije.
Razstava z naslovom Doggerland: Lost World in the North Sea je postavljena v Rijksmuseum van Oudheden v Leidenu na južnem Nizozemskem. Razstava vključuje več kot 200 objektov, vse od jelenove kosti s puščico, do koščka lobanje majhnega moškega Neandertalca. Študije čelnice, ki je bila leta 2001 odkrita blizu obale Zeelanda, predpostavlja, da je pojedel veliko mesa. Majhna votlina za obrvjo naj bi bila brazgotina iz neškodljivega podkožnega tumorja, ki bi bila vidna kot gruda nad očesom, poroča the Guardian.
Pomembnost ljubiteljskih arheologov
V zadnjem desetletju se je število dragih znanstvenih študij povečalo, vključno z nedavno raziskavo na univerzah v Bradfordu in Gentu, ki ponuja dodatne namige o vzroku uničenja te pokrajine. Kljub temu je največja odkritja prispevalo delo amaterskih znanstvenikov. Ravno njihovo delo je prispevalo k temu, da lahko povemo celotno zgodbo, meni dr Sasja van der Vaart-Verschoof, pomočnica kustosa muzejskega prazgodovinskega oddelka.
Umetne plaže so razkrile množico nekoč nedostopnih zakladov iz sveta, ki so ga milijon let naseljevali sodobni ljudje, neandertalci in celo starejši znani hominidi Homo antecessor. »Čudovita skupina amaterskih arheologov skoraj dnevno hodi po teh plažah in išče fosile in artefakte. Z njimi sodelujemo pri analizi in preučevanju najdb,« pravi Van der Vaart-Verschoofova. »Vsak se lahko pridruži in vsak bi lahko našel ročno sekiro, na primer. Skoraj vsa zbirka orodja, ki so ga uporabljali, je bila odkrita s strani amaterskih arheologov.«
Zanimive najdbe
Med te najdbe spada 50 000 let staro kremenčevo orodje z ročajem iz brezovega katrana. Orodje je pomagalo dopolniti razumevanje neandertalcev, za katere smo nekoč mislili, da so surovi in preprosti. Ta najdba pa je dokazala, da so bili sposobni natančnih in kompleksnih nalog. Risba na razstavi prikazuje primer uporabe tega orodja kot rezilo za striženje las.
Druge najdbe vključujejo ostanke človeških lobanj z znaki rezov, ki bi jih lahko povzročilo odstranjevanje mesa s kosti, za kar domnevajo, da je bilo del pogrebnega rituala. Našli so tudi ostanke čeljusti hijene, ki je bila nekega dne preprosto naplavljena na plaži blizu Rotterdama. Široke prostrane travnate ravnice Doggerlanda so bile idealno pašno mesto za velike črede živali, kot so severni jeleni. Ti so bili med drugim plen jamskih levov, sabljastih mačk, jamskih hijen in volkov.
Izvor imena
Ime Doggerland si je v devetdesetih letih izmislil arheolog Univerze v Exeterju Bryony Coles. Ime izvira iz besed Dogger Bank, gre za odsek morskega dna v Severnem morju, ki je poimenovan po ribiških čolnih »Dogger« iz sedemnajstega stoletja. Ta predel naj bi bil potopljen pred približno 8200 leti, in sicer zaradi velikega cunamija. Morska gladina je bila med zadnjo ledeno dobo veliko nižja kot danes. Katastrofalen val je nastal zaradi podmorskega plazu ob obali Norveške.
»Doggerland je bil neko obdobje suh in neverjetno bogat, čudovit kraj za lovce nabiralce,« pravi Van der Vaart-Verschoofova. »To ni bil nek rob zemlje ali kopenski most do Združenega kraljestva. To je bilo resnično srce Evrope. Iz tega se lahko nekaj naučimo. Zgodba o Doggerlandu kaže, kako uničujoče so lahko podnebne spremembe. Podnebne spremembe, ki jih vidimo danes, povzroča človek, njihove posledice pa so lahko prav tako uničujoče kot spremembe pred tisočimi leti.«
Urednica revije Študent
