Po ugotovitvah kanadskih raziskovalcev nad tropskimi pokrajinami Zemlje leži ozonska luknja, ki je kar sedemkrat večja od ozonske luknje nad Antarktiko. Še več, tam naj bi bila od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ozonska luknja tehnično ni luknja, v kateri ni ozona, ampak je dejansko območje izjemno osiromašenih ravni plina. Okoljevarstveniki ozonsko luknjo opisujejo kot območje, kjer je izguba plina 25 odstotkov večja od izgube nemotenega ozračja.
Ozonska luknja, ki jo je odkril Discovery
Qing-Bin Lu, znanstvenik z Univerze Waterloo v Ontariu v Kanadi, je za AIP Advances razkril, da so on in njegovi sodelavci odkrili veliko ozonsko luknjo. Dejal je: »Tropi predstavljajo polovico površine planeta in so dom približno polovici svetovnega prebivalstva. Obstoj tropske ozonske luknje lahko povzroči veliko svetovno zaskrbljenost.«
Takšna ozonska luknja nad tropskimi kraji pa ima za ljudi izjemno negativne posledice. Kot je pojasnil: »Tanjšanje ozonskega plašča lahko vodi do povečanega UV-sevanja, kar lahko poveča tveganje za kožnega raka in sive mrene pri ljudeh, hkrati tudi oslabi človeški imunski sistem, zmanjša kmetijsko produktivnost in negativno vpliva na občutljive vodne organizme in ekosisteme.«
Ugotovitve Lujeve ekipe raziskovalcev so presenetile ostale strokovnjake na področju raziskovanja ozonskih lukenj, saj tako velike luknje ni znal napovedati nihče.
Tako kot pri polarni ozonski luknji je približno 80 % normalne vrednosti ozona, izčrpanega v središču tropske ozonske luknje. Prva poročila kažejo, da stopnje tanjšanja ozonskega plašča nad ekvatorialnimi pokrajinami že ogrožajo velike populacije. UV-sevanje, ki doseže te pokrajine, je namreč že veliko večje od pričakovanega.
Kaj ozonska luknja, ki to ni, pomeni za prihodnost?
V sedemdesetih letih so znanstveniki s pomočjo analiz ozračja predvidevali, da bo ozonska luknja postala tanjša zaradi različnih industrijskih kemikalij. To tezo in predvidevanja je potrdilo odkritje ozonske luknje na Antarktiki leta 1985. Ta je zaradi industrijskih kemikalij postajala vse tanjša. Čeprav so prepovedi takšnih kemikalij pomagale upočasniti tanjšanje ozonskega plašča, dokazi kažejo, da se je tanjšanje ozonskega plašča nadaljevalo.
Po ugotovitvah raziskovalcev imajo tropske in polarne ozonske luknje pomembno vlogo pri hlajenju in uravnavanju stratosferskih temperatur. To odraža nastanek treh temperaturnih lukenj v globalni stratosferi. Ravno ta ugotovitev naj bi bila ključna v reševanju težav globalnega segrevanja.
Novinar
