Vsi poznamo zgodbo o tem, kaj se je zgodilo dinozavrom pred 65 milijoni let. Ali veš, kaj se jim je zgodilo pred 202 milijoni let, ko so doživeli skoraj enak zaton civilizacije? Le malokdo ve, med temi pa so tudi paleontologi in znanstveniki. Kaj se je zgodilo takrat in zakrivilo triasno-jursko izumrtje? Kako so se lahko kljub temu dinozavri znova prilagodili?
Konec Triasa je za dinozavre pomenil izumrtje
Padec meteorita in globalna zima zaradi prahu in ostankov, ki so zadušili atmosfero. To je bil konec velikanov zgodovine, a pred tem se je zgodilo še eno množično izumrtje. Veliko bolj skrivnostno kot to. Zdaj vemo, da je bilo v času Triasa ozračje zelo vroče in soparno. Dinozavri naj bi se v zgodovini našega planeta pojavili pred približno 230 milijoni let, ko je obstajal le en kontinent – Pangea. Najprej naj bi živeli na južni hemisferi, v naslednjih petnajstih milijonih let pa se preselili severneje. Tropska in subtropska območja na sredini so bila področja, ki so jim vladali veliki plazilci – daljnji sorodniki krokodilov.
Proti koncu Triasa in skozi večino Jure je bila atmosfera praktično enaka. V zraku je bilo kar petkrat več ogljikovega dioksida, kot ga ima današnji zrak. To je pomenilo, da so bile temperature izjemno visoke. Nekatere študije pa kljub visokim temperaturam, ki niso dovoljevale zamrzovanja, še vedno ciljajo na hladnejše temperature severnih predelov.
S koncem Triasa je prišlo obdobje, dolgo približno milijon let, ko je umrlo več kot tri četrtine vseh živih bitij na kopnem in v morju. Še vedno ni povsem znano, kaj se je zgodilo, a nekateri znanstveniki bi lahko imeli odgovor. Šlo naj bi za verižne izbruhe vulkanov, ki so trajali po več kot sto let naenkrat.
Ponovni vzpon dinozavrov, ki so se prilagodili
V tem obdobju se je Pangea začela ločevati in med drugim ustvarjati Atlantski ocean. Posledice nastajanja kontinentov so bili izbruhi, ki so povzročili zvišanje ogljikovega dioksida v zraku. Avtorji ene izmed študij želijo dokazati, da so zaradi tega nastale tudi vulkanske zime, ki so prevladale nad visoko ravnjo toplogrednih plinov. Zime naj bi trajale več kot deset let, tudi v tropskih območjih. To naj bi ubilo vse velike dinozavre, razen tistih, ki so se prilagodili mrazu.
Njihov dokaz pa je pesek. Sedimentni bazen na severozahodu Kitajske imenovan Junngarski bazen vsebuje peščenjak, ki naj bi v sebi skrival odgovor na vse to. Sedimenti območja so se ustvarili pred 206 milijoni let, tik preden se je začela Pangea ločevati. V tistem času je bilo to območje močno nad arktičnim krogom, stopinje dinozavrov pa so bile najdene ob morskih obalah. Istočasno so peščenjak našli tudi daleč stran od obale, kjer niso imeli nič za početi. Edini razlog, da so bili tam, je naplavina zaradi ledu. »To dokazuje, da so ta območja redno zamrzovala, dinozavri pa so se temu enostavno prilagodili,« je povedal soavtor študije Dennis Kent, geolog na Univerzi Lamont-Doherty.
Odkrivanja se bodo nadaljevala v prihodnosti
»Veliko je stereotipov o tem, da so dinozavri živeli le v tropskem oziroma vročem podnebju, a nove raziskave kažejo, da so bila višja območja ledena in večji del leta pokrita z ledom,« je povedal Stephen Brusatte, paleontolog iz Univerze v Edinburghu.
Študija se močno naslanja tudi na pretekle ugotovitve o prekrvavitvah dinozavrov, pernatih dinozavrih in splošnemu videzu Zemlje pred 200 milijoni let. »Ljudje mislijo, da je bil Trias obdobje, ko je bilo vse vroče in vlažno, ampak temu ni bilo tako,« je povedal kurator paleontologije iz Prirodoslovnega muzeja Utah, Randall Irmis.
Študije se bodo nadaljevale, velika težava pa bo odkrivanje fosilov iz tistega obdobja, saj jih ni veliko. A odgovori so tam nekje.
Urednik portala Student.si