Danski minister za okolje je precej prepričan, da izjava o trajnem zaprtju naftne industrije do leta 2050 obeležuje najpomembnejši trenutek njegove kariere. Ne gre za lahko odločitev, saj je Danska največji proizvajalec nafte v EU. Od 70. let prejšnjega stoletja so v veliki meri financirali državo ravno z nafto.
Vseeno pa je njegova izjava zelo pomembna. Dan Jørgensen je bil v preteklem letu obraz najbolj ambicioznega svetovnega podnebnega cilja. Danska si je namreč zastavila cilj, da bo do leta 2030 za kar 70 % znižala količine izpustov toplogrednih plinov.
V preteklih mesecih sta se sicer Jørgensen in danski premier znašla pod plazom kritik, saj se preveč osredotočata na tehnične rešitve. Primer tega sta dva energetska otoka, ki bosta skupaj proizvedla 5GW vetrne energije.
Jørgensen upa, da bo ta naznanitev dokazala, da so vladne zelene obljube iskrene. Skušajo v bistvu izpolniti obljube, ki so jih dali ljudstvu. Pri tem so dobili tudi potrditev opozicije. Danska politika se je spremenila in družno podpira zeleno spremembo.
Ta ukrep bo veljal za vse prihodnje vlade. To je seveda zelo pomembno, ker daje vtis stabilnosti in gotovosti. Industrija ni zadovoljna s tem naznanilom. Po drugi strani pa jim je vlada ponudila točno opredeljene pogoje.
Trenutna vlada je uvedla že veliko sprememb. Jørgensen veliko svojega časa posveti tudi mednarodnemu dosegu. Žal pravi, da so nekatere države sicer nameravale slediti Danski, pa zaradi pandemije novega koronavirusa ne morejo. Upa, da države kljub temu ne bodo pozabile na podnebno krizo.
Ključnega pomena je, da svet ne ponovi napake, ki se je zgodila po finančni krizi leta 2008. Jørgensen tudi verjame v novo izvoljenega predsednika ZDA. Bidnova vlada naj bi prinesla velik napreden na področju ameriške zelene agende. Pod Trumpom je namreč zelena politika uvenela, kar pa ne smemo dojeti kot usodno.
Urednica revije Študent
