Si vedel, da Slovenija že od leta 2016 praznuje dan možganov? Vlada je namreč na pobudo SiNAPSE – Slovenskega društva za nevroznanost in Slovenskega sveta za možgane leta 2016 razglasila tretjo sredo v marcu za slovenski dan možganov. Letošnji dan pa je zaradi izrednih razmer v državi še toliko bolj edinstven, saj imamo danes priložnost razmisliti o našem odnosu do zdravja, soljudi, narave in planeta.
Priložnost za premislek o pomenu možganov
Vsak dan možganov je priložnost za premislek o pomenu možganov za vse, kar kot posamezniki in družba zmoremo. SiNAPSA slovenski dan možganov izkorišča predvsem za izboljšanje skrbi posameznikov in celotne družbe za vseživljenjsko zdravje možganov. Skrb za možgane je namreč dokaj preprosta in prijetna. Potrebna je le zadostna fizična aktivnost, pestra miselna dejavnost, zdrava prehrana, kvalitetno spanje in izogibanje tveganim vedenjem.
Teden možganov
Temi odnosov je namenjen tudi letošnji tradicionalni Teden možganov, ki ga SiNAPSA izvaja od leta 2004. Teden možganov je posvečen osveščanju laične in strokovne javnosti o pomembnosti raziskovanja živčevja. Letos so organizatorji želeli organizirati dogodek Človek ni otok, ki pa ga zaradi ukrepov novega koronavirusa, niso mogli izvesti. Dogodek je zato prestavljen na letošnjo jesen.
Poleti praznujemo še svetovni dan možganov
Vsako leto, 22. julija, praznujemo tudi svetovni dan možganov. Ta je namenjen ukrepom za povečanje prepoznavnosti težav, ki se pojavijo zaradi zmotnega delovanja možganov. Posledica tega so lahko možganske kapi, prehodne možganske kapi, motnje v delovanju nevrotransmiterjev, ki povzročajo duševne motnje kot so depresija, tesnoba, osebnostne motnje in mnogo več.
Nevroznanstvenica Maja Bresjanac je ob letošnjem dnevu možganov opozorila, da trenutne izredne razmere mnogim predvsem burijo strahove, vendar pa obenem ponujajo priložnost, da se zavemo pomena lastnega zdravja in poiščemo načine, da bolje poskrbimo zanj, ne le v času izrednih razmer, temveč na daljši rok.
Novinar
