Fosili naših najzgodnejših prednikov, ki so jih našli v Južni Afriki, so milijon let starejši, kot so mislili doslej, kar pomeni, da so po Zemlji hodili v istem času kot njihovi vzhodnoafriški sorodniki, kot je recimo Lucy, kažejo nove raziskave. Kaj o človeških prednikih pravijo najnovejše raziskave?
Najdenih več fosilov avstralopiteka
V jamah Sterkfontein na območju svetovne dediščine Zibelka človeštva severozahodno od Johannesburga so našli več fosilov avstralopiteka kot na katerem koli drugem najdišču na svetu. Med njimi je bila tudi Mrs Ples, najpopolnejša lobanja avstralopiteka, ki so jo leta 1947 našli v Južni Afriki. Na podlagi predhodnih meritev je bila starost Mrs Ples in drugih fosilov, najdenih na podobni globini jame, ocenjena na 2,1 do 2,6 milijona let.
Foto: Flickr
Toda »kronološko se to ni ujemalo,« je dejal francoski znanstvenik Laurent Bruxelles, eden od avtorjev študije, objavljene v znanstveni reviji PNAS. »Bilo je nenavadno videti, da so nekateri avstralopiteki živeli tako dolgo,« je geolog povedal za AFP.
Tudi Homo habilis je že hodil po tej regiji
Foto: Flickr
Pred približno 2,2 milijona let se je po regiji že sprehajal Homo habilis – najzgodnejša vrsta rodu Homo, ki vključuje tudi Homo sapiensa. Vendar v globini jame, kjer je bila najdena Mrs Ples, ni bilo znakov Homo habilisa.
V dvom o starosti Mrs Ples je vzbudila tudi nedavna raziskava, ki je pokazala, da je bilo skoraj popolno okostje avstralopiteka, znanega kot Little Foot, staro 3,67 milijona let. Tako velika starostna razlika med Mrs Ples in Little Foot se je zdela malo verjetna, saj ju je ločilo tako malo sedimentnih plasti. Ker so fosili prestari in krhki za testiranje, znanstveniki analizirajo sedimente v bližini kraja najdbe.
Po ocenah so fosili stari med 3,4 in 3,7 milijoni let
Prejšnji datumi so podcenjevali starost fosilov, ker so merili kalcitne mineralne usedline iz tekočega kamna, ki so bile mlajše od preostalega dela te jame, so zapisali v študiji. Pri najnovejši študiji so raziskovalci uporabili tehniko, imenovano datiranje s kozmogenskimi nuklidi, s katero so preučili ravni redkih izotopov, ki so nastali, ko so v kamnine, ki vsebujejo kremen, udarili hitri delci, ki so prispeli iz vesolja. »Njihov radioaktivni razpad datira, kdaj so bile kamnine zakopane v jami, ko so padle v vhod skupaj s fosili,« je povedal glavni avtor študije Darryl Granger z univerze Purdue v ZDA.
Raziskovalci so ugotovili, da so Mrs Ples in drugi fosili v njeni bližini stari med 3,4 in 3,7 milijona let. To pomeni, da so bili pripadniki vrste Australopithecus africanus, kot je Mrs Ples, »sodobniki« vzhodnoafriškega vrste Australopithecus afarensis, vključno s 3,2 milijona let staro Lucy, ki so jo našli v Etiopiji, je povedal Dominic Stratford, direktor raziskav v jamah in eden od avtorjev študije.
To bi lahko spremenilo tudi naše razumevanje zgodovine naših prednikov. Južnoafriški avstralopiteki so prej veljali za »premlade«, da bi bili predniki rodu Homo, je dejal Stratford. To je pomenilo, da je bil Lucyjin dom v vzhodni Afriki bolj verjeten kraj, kjer se je rod Homo razvil.
Foto: uload.wikimedia.org
Vrste so se lahko tudi med seboj razmnoževale
Toda nove raziskave kažejo, da je imel južnoafriški avstralopitek skoraj milijon let časa, da se razvije v našega prednika rodu Homo. Lahko pa sta ga ustvarjala skupaj. »V časovnem okviru milijonov let, na razdalji le 4000 kilometrov, so imele te vrste veliko časa za potovanje, medsebojno razmnoževanje … zato si lahko v veliki meri predstavljamo skupno evolucijo po vsej Afriki,« je dejal Bruxelles. »Raziskava je pokazala, da je bila zgodovina hominidov »bolj zapletena od linearne evolucije«, je dodal.
Naše družinsko drevo je v resnici »bolj podobno grmovju, če uporabim besede našega pokojnega prijatelja Yvesa Coppensa«, je dejal Bruxelles, sklicujoč se na francoskega paleontologa, zasluženega za soodkritje Lucy. Coppens je umrl prejšnji mesec. »Dolgo je razumel vseafriško naravo evolucije,« je dejal Bruxelles.
Novinar
