Nova študija raziskovalcev Univerze v Arizoni kaže, da bodo kreativni ljudje bolj verjetno izkoristili svoj prosti čas v običajnem dnevu z raziskovanjem svojega uma.
Kreativni ljudje boljše izkoristijo svoj čas
Študija, objavljena v reviji Creativity Research Journal, ugotavlja, da je večja verjetnost, da bodo ustvarjalni ljudje plodno izkoristili prosti čas tako, da bodo eni ideji dovolili, da vodi do druge. Udeleženci študije, ki so bili bolj ustvarjalni, so se počutili manj dolgočasne, ko so sami sedeli v sobi, so ugotovili raziskovalci. In med pandemijo covida-19, ko je svet doživljal nenavadno dolga obdobja nestrukturiranega časa, so se ustvarjalni ljudje manj dolgočasili in bolj ukvarjali s svojimi mislimi.
»Posebej me zanima ustvarjalnost, ker smo želeli vedeti, kaj se dogaja v glavah ustvarjalnih posameznikov, zlasti v situacijah, ko nič ne omejuje njihovih misli,« je povedal glavni avtor študije Quentin Raffaeli, podiplomski študent na oddelku za psihologijo Univerze v Arizoni.
V psihologiji in nevroznanosti večina študij o človeških mislih bodisi spodbudi udeležence, da razmišljajo na določen način, bodisi jih prosi, da poročajo o mislih, ki so jih doživeli, manj pa je znanega o tem, kako se misli naravno pojavljajo in odvijajo skozi čas v nespodbujanih kontekstih, je dejala Jessica Andrews-Hanna, izredna profesorica na oddelku za psihologijo in višja avtorica prispevka. »Tu nastopi naša študija,« je dodala.
Zgodovina je polna anekdot o znanih znanstvenikih, umetnikih in filozofih, ki so uživali v tem, da so bili sami s svojimi mislimi, in ti ljudje so pogosto ustvarili nekaj svojih najboljših idej v prostem času, je dejala Andrews-Hanna. »V današnji zaposleni in digitalno povezani družbi čas, da si sam s svojimi mislimi brez motenj, morda postaja redka dobrina,« je dodala.
Kako so raziskovalci na zanimiv način opravili poskuse?
Raziskovalci so študijo razdelili na dva dela. Za prvi poskus so raziskovalci prosili vsakega udeleženca, naj sedi sam v sobi deset minut brez kakršnega koli dostopa do digitalnih naprav. Ker ni bilo nobenega posebnega poziva, so bili udeleženci naprošeni, da svoje misli izrazijo na glas v realnem času. Posnete datoteke 81 udeležencev so bile nato prepisane in analizirane.
Raziskovalci so ocenjevali ustvarjalnost udeležencev s testom divergentnega razmišljanja, laboratorijskim verbalnim testom, ki meri sposobnost posameznika, da razmišlja zunaj okvirov. Udeleženci, ki so se dobro odrezali pri testu divergentnega razmišljanja, so imeli misli, ki so prosto tekle in bile med seboj povezane, pogosto označene s stavki, kot sta »to me spominja« ali »ko že govorimo o tem«. »Medtem ko je bilo veliko udeležencev nagnjenih k skakanju med navidezno nepovezanimi mislimi, so ustvarjalni posamezniki kazali znake bolj asociativnega razmišljanja,« je dejal Raffaeli.
Prvi poskus je tudi pokazal, da so se kreativni ljudje bolj ukvarjali s svojimi mislimi, ko so ostali sami brez motenj, kot sta mobilni telefon in internet. »Ustvarjalni ljudje so ocenili, da jim je manj dolgčas, tudi v teh desetih minutah. Na splošno so tudi govorili več besed, kar je pokazalo, da se njihove misli bolj prosto gibljejo,« je dejala Andrews-Hanna.
Da bi dopolnili svoje začetne ugotovitve, so raziskovalci svojo študijo razširili v kontekstu veliko daljšega časovnega obdobja – pandemije covida-19 –, ko je bilo veliko ljudi pogosteje samih s svojimi mislimi.
Drugi poskus je temeljil na vprašanjih
Pri drugem poskusu je več kot 2600 odraslih odgovarjalo na vprašanja prek aplikacije za pametne telefone, imenovane Mind Window, ki sta jo razvila Andrews-Hanna in njen podiplomski študent Eric Andrews. Udeleženci, ki so se opredelili za ustvarjalne, so poročali, da jim je med pandemijo manj dolgčas.
»Ker postajamo vse bolj obremenjeni, preobremenjeni in zasvojeni z našimi digitalnimi napravami, menim, da moramo bolje delati v naših domovih, na delovnem mestu in v šolah, da bi imeli čas za preprosto sprostitev z našimi mislimi,« je dejala Andrews-Hanna. »Razumevanje, zakaj različni ljudje tako razmišljajo, lahko vodi do obetavnih posegov za izboljšanje zdravja in dobrega počutja,« je zaključila.
Novinar
