Mednarodna vesoljska postaja (ISS – International Space Station) v orbiti deluje že od leta 1998. Sicer je bilo prvotno predvideno, da bo operirala samo do 2024, vendar je bil ta rok prestavljen na leto 2030.
Vojna v Ukrajini je zakomplicirala zadevo, saj je bila nepredviden dejavnik. Odnosi med ZDA in Rusijo, ki k postaji prispevata največ, od hladne vojne namreč niso še bili tako slabi. To je odprlo vprašanje o prihodnosti ISS.
Delovanje ISS je odvisno od sodelovanja
ISS je bila velika simbolna gesta; dva velika tekmeca v hladni vojni sta združila moči in pred več kot 20 leti izstrelila postajo, ki jo mnogi obravnavajo kot najkompleksnejši sodelovalni inženirski človeški podvig.
Sicer je vesoljska postaja skupen projekt še kanadske, japonske in evropske vesoljske agencije; vendar prvi dve navedeni državi zagotavljata največji prispevek v smislu financiranja in tehnologije. Poleg tega sta bili Rusija in Amerika tisti, ki sta zgradili vsaka svojo polovico postaje v 90-ih.
Sodelovanje je ključnega pomena, da lahko ISS deluje tako, kot bi morala. ZDA je odgovorna za dobave energije, ruska tehnologija pa nadzoruje pogonske manevre in jo s tem ohranja tam, kjer se mora nahajati v orbiti.
Poleg tega je Rusija odgovorna tudi za prevoz kozmonavtov na postajo. Preostali svet namreč nima še dobro preizkušene rešitve za zagotavljanje tega. Brez njihovih nosilnih raket bo dostop do vesolja predstavljal velik problem za nekatere države in podjetja.
Dogajanje po vojni v Ukrajini
Zahod je po začetku ukrajinske vojne obsodil rusko agresijo in uvedel stroge sankcije zoper nje. Takratni vodja ruske vesoljske agencije Dmitrij Rogozin je posledično grozil s prekinitvijo sodelovanja pri Mednarodni vesoljski postaji.
Rogozin je bil kasneje odstavljen s položaja in Nasa je sporočila, da se sodelovanje z Rusijo nadaljuje.
Za zdaj je ISS eno zadnjih področij, na katerem Rusija in ZDA še vedno civilno sodelujeta, kljub temu, da so geopolitični odnosu tako rekoč na dnu.
Za to izjemo je najverjetneje odgovorno dejstvo, da lahko tako Amerika kot Rusija ogromno izgubita ob prekinitvi partnerstva. Očitno bi izguba bila dovolj velika, da sta zaenkrat obe strani pripravljeni na ohranjanje trenutnega stanja.
Zaenkrat se še špekulira, ali bodo Rusi ostali na projektu do leta 2030 ali ne. Administrator ameriške vesoljske agencije Nasa Bill Nelson je prepričan v to, vendar drugi viri niso tako gotovi. Jurij Borisov, sedanji generalni direktor ruske vesoljske agencije Roskozmos, je lani napovedal umik po letu 2024, vendar časa ni bolj specificiral.
Zaenkrat je gotovo samo to, da bo Rusija začela po prenehanju sodelovanja graditi svojo lastno neodvisno vesoljsko postajo. To se lahko izkaže za izziv, še posebej zaradi izolacije od preostanka sveta, katere je trenutno deležna, ter zaradi proračunskih pritiskov. Potencialna rešitev slednjega problema je morda povezava s Kitajsko, glede česar pa ni bilo še veliko govora.
Junior novinar
