Znanstveniki so si zadali cilj ustvariti križanca slona in mamuta, prvi mladiči pa naj bi se rodili v šestih letih.
Deset tisoč let po tem, ko so dlakavi mamuti izginili z obličja Zemlje, se znanstveniki lotevajo ambicioznega projekta. Te živali želijo vrnili v arktično tundro.
O možnosti, da bi ponovno ustvarili mamute in jih vrnili v divjino, se razpravlja že več kot desetletje. V ponedeljek pa so raziskovalci napovedali novo financiranje, ki bi po njihovem mnenju lahko uresničilo te sanje.
15 milijonov dolarjev za vrnitev mamutov
Spodbuda je 15 milijonov dolarjev, ki jih je zbralo bioznanstveno in genetsko podjetje Colossal, katerega soustanovitelja sta Ben Lamm, podjetnik na področju tehnologije in programske opreme, in George Church, profesor genetike na medicinski fakulteti Harvard, ki je bil pionir novih pristopov k urejanju genov.
Znanstveniki so si na začetku zastavili cilj ustvariti hibrid slona in mamuta, in sicer tako, da bodo v laboratoriju ustvarili zarodke, ki bodo nosili mamutovo DNK. Izhodišče projekta je odvzem kožnih celic azijskih slonov, ki jim grozi izumrtje, in njihovo reprogramiranje v bolj vsestranske matične celice, ki nosijo mamutovo DNK. Določeni geni, ki so odgovorni za mamutovo dlako, izolacijske maščobne plasti in druge prilagoditve na hladno podnebje, se določijo s primerjavo mamutovih genomov, pridobljenih iz živali iz večnega mraza, z genomi sorodnih azijskih slonov.
Ti zarodki bi bili nato do konca preneseni v nadomestni materi ali morda v umetni maternici. Če bo šlo vse po načrtih, raziskovalci upajo, da bodo prvi par mladičev dobili v šestih letih.
»Naš cilj je ustvariti slona, ki bo odporen na mraz, vendar bo videti in se bo obnašal kot mamut. Ne zato, ker bi hoteli koga prevarati, ampak ker želimo nekaj, kar bo funkcionalno enakovredno mamutu in uživalo pri -40 °C ter počelo vse stvari, ki jih počnejo sloni in mamuti, zlasti ruvanje dreves,« je Church povedal za Guardian.
Kako bi se na Arktiko lahko vrnili volnati mamuti?
Namen projekta je pomagati ohraniti azijske slone s pridobivanjem lastnosti, ki jim omogočajo uspevanje na obsežnih območjih Arktike, znanih kot mamutska stepa. Znanstveniki pa so tudi prepričani, da bi uvedba čred hibridov slonov in mamutov v arktično tundro lahko pomagala obnoviti degradiran habitat in se boriti proti nekaterim vplivom podnebne krize. Živali bi lahko na primer s podiranjem dreves pomagale obnoviti nekdanje arktične travnike.
Bi bili mamuti res rešitev za obnovo tundre?
Vsi znanstveniki ne verjamejo, da je ustvarjanje mamutom podobnih živali v laboratoriju najučinkovitejši način za obnovo tundre. »Osebno menim, da utemeljitev, da bi lahko geoinženiring arktičnega okolja izvajali s čredo mamutov, ni verjetna,« je dejala dr. Victoria Herridge, evolucijska biologinja iz Prirodoslovnega muzeja v Združenem kraljestvu. »Obseg, v katerem bi morali izvesti ta poskus, je ogromen. Gre za več sto tisoč mamutov, ki potrebujejo 22 mesecev za brejost in 30 let za zrelost.«
Lamm je dejal: »Naš cilj ni samo vrniti mamuta, ampak tudi vrniti v arktično regijo križajoče se črede, ki se bodo uspešno ponovno razširile.«
Ali bi se azijski sloni želeli pariti s hibridi, za zdaj ni znano. »Morda jih bomo morali malo obriti,« je dejal Church.
Gareth Phoenix, profesor ekologije rastlin in globalnih sprememb na Univerzi v Sheffieldu, je dejal: »Čeprav potrebujemo veliko različnih pristopov za zaustavitev podnebnih sprememb, moramo rešitve uvajati odgovorno, da se izognemo nenamernim škodljivim posledicam. To je velik izziv na obsežni Arktiki, kjer obstajajo različni ekosistemi v različnih okoljskih pogojih.«
»Mamuti so na primer predlagani kot rešitev, ki bi pomagala ustaviti taljenje večnega ledu, saj bodo odstranili drevesa, poteptali in zbili tla ter spremenili pokrajino v travnike, ki lahko pomagajo ohranjati hladna tla. Vendar v gozdnatih arktičnih regijah vemo, da so lahko drevesa in mahovi ključnega pomena za zaščito večnega mraza, zato bi bilo odstranjevanje dreves in teptanje mahov zadnja stvar, ki bi jo želeli storiti,« je sklenil Phoenix.
Novinar
