BepiColombo, sonda skupne evropsko-japonske misije na Merkur, je preletela Zemljo. Prvi ključni mejnik v njenem sedemletnem potovanju, da bi dosegla »železni planet«.
Gravitacijski prelet je omogočil, da je vesoljska sonda obrnila svojo pot proti notranjemu Osončju in odplaknila nekaj hitrosti. Pri kontroli misije morajo poskrbeti, da ne potuje prehitro, ko prispe k Merkurju leta 2025 ali pa ne bo mogla preiti v orbito okrog tega okornega sveta.
Zakaj o Bepiju govorimo šele sedaj?
Misija BepiColombo se je začela že leta 2018, stala je 3 milijard evrov, sestavljata pa jo dva znanstvena satelita. Evropski Merkurjev planetarni orbiter (MPO) in japonski magnetosferni orbiter (MMO), pritrjena na pogonski modul za dolgo križarjenje.
Že od izstrelitve leta 2018 je misija na svoji veliki odiseji opravila eno in pol poti okoli sonca in prevozila razdaljo približno 1,4 milijarde kilometrov. Do trenutka, ko bo prišel v Merkurjevo orbito in bo pripravljen za začetek znanstvenih opazovanj, bo Bepi dokončal 18 krogov okrog sonca in opravil več kot 8,5 milijard kilometrov.
Tako kot ta prelet mimo Zemlje, mora Bepi izvesti dva podobna manevra na Veneri in šest pri Merkurju, da se postavi na svoje končno mesto. Edina alternativa bi bila, da bi vesoljskemu plovilu dali ogromno količino goriva za zaviranje, kar pa je nepraktična rešitev.
Bepi je prišel 13.000 km blizu Zemljinega površja
Na zatemnjenem nebu na južni polobli je bil tudi viden, čeprav ne s prostim očesom. Potreben je bil majhen teleskop ali daljnogled.
Znanstveniki misije so vklopili številne instrumente dueta ob mimohodu Zemlje, da bi jih preizkusili in umerili. Žal glavna kamera na evropskem MPO zaradi svojega položaja ni bila uporabna. Toda majhnim preglednim kameram ob straneh Bepija je uspelo ujeti nekaj črno-belih slik Zemlje in lune.
Naslednja destinacija bo Venera oktobra tega leta. Večino te dolge poti bodo kontrolorji na Zemlji omejili komunikacijo s vesoljskim plovilom na približno en stik na teden.
Kaj bosta sondi v orbiti Merkurja počeli?
Evropski in japonski elementi misije se bodo ločili, ko bodo prišli do Merkurja in opravljali različne vloge. Evropski MPO je zasnovan za preslikavo terena Merkurja, ustvarjanje višinskih profilov, zbiranje podatkov o zgradbi in sestavi planeta ter zaznavanje njegove notranjosti.
Japonska MMO bo prednostno obravnavala magnetno polje Merkurja. Preučila bo vedenje polja in njegovo interakcijo s sončnim vetrom, ki bombardira atmosfero Merkurja in atome pretaka v rep, ki sega daleč v vesolje.
Upajo, da bodo vzporedna opazovanja satelitov končno lahko razrešila številne uganke o vročem malem svetu. Eden ključnih se nanaša na preveliko železno jedro planeta, ki predstavlja 60% njegove mase. Znanost še ne more razložiti, zakaj ima planet le tanko plast kamnin.
Novinar
