Uničujoči in tragični požari, ki so divjali po Avstraliji pred enim letom in pol, so imeli še večji vpliv na okolje, kot se je sprva mislilo. Do tega izhodišča sta prišli dve študiji različnih skupin strokovnjakov. Ognjeni zublji naj bi v nebo poslali kar dvakrat več ogljikovega dioksida, kot so domnevali do sedaj. Oblake dima in pepela pa so požari poslali vse do južnega oceana in sprožili nenaden val cvetenja fitoplanktona.
Posledice za atmosfero so bile veliko hujše
Prvo študijo so opravili nizozemski meteorolog Ivan van der Velde iz SRON inštituta za raziskovanje vesolja in njegovi kolegi. Zbirali so podatke o količini ogljikovega dioksida v zraku nad jugovzhodno Avstralijo med novembrom 2019 in januarjem 2020. To je bilo obdobje najhujših požarov v državi. Sledile so raziskave o viru ogljikovega dioksida v zraku in njegova vez s požari in gorenjem evkaliptusovih dreves, ki ob gorenju sprožijo hude emisije CO2.
Skupina raziskovalcev je ugotovila, da naj bi požari v zrak pognali med 517 in 867 bilijonov gramov ogljikovega dioksida. »Magnituda ogljikovega dioksida, ki je bila poslana v atmosfero, je veliko večja, kot smo sprva mislili,« je povedal van der Velde. Emisije tega dogodka so bile večje kot celoletne emisije goriva v Avstraliji.
Predhodne raziskave, ki so temeljile na ocenah gorečega podrečja in biomase plememov, so izračunale približno 275 bilijonov gramov ogljikovega dioksida. S pomočjo podatkov, ki so jih zbirali sateliti, so lahko natančneje raziskali posledice avstralskih požarov. Opozorili pa so na težavo, ki jo predstavljajo uničena evkaliptusova drevesa – vpliv na njihovo zmožnost srkanja ogljikovega dioksida. Kot je povedal van der Velde, imajo požari v savani manj vpliva na okolje, saj je posušena trava veliko manj škodljiva. Še več težav pa sprožajo klimatske spremembe, ki so možnost ponovnih požarov v Avstraliji povečale za kar trideset odstotkov v zadnjih letih.
Razcvet alg v oceanih je posledica požarov?
Druga študija pa je bila opravljena na Univerzi Princeton, kjer je geokemik Weiyi Tang s kolegi analiziral aerosole požarov, ki so pripotovali vse do zahodnega dela ZDA. Delci so bili bogati z železom, ki je pomembna hranilna snov za rast alg. S sledenjem poti oblakov dima in pepela preko oceana, so lahko našli razlog za velik razcvet alg. Že dolgo so znanstveniki sumili, da lahko požari povzročijo cvetenje oceana, predvsem južnega. Soavtorja študije, Nicolas Cassar in Joan Llort, sta pojasnila, da je to verjetno še ena prilagoditev na klimatske spremembe.
Še vedno pa ostaja odprto vprašanje o količini ogljikovega dioksida, ki ga je nastali fitoplankton odstranil iz atmosfere med svojo rastjo. Nekaj ogljika namreč z algami pade na morsko dno, ko umrejo, nekaj pa se ga vrne v atmosfero. Če bi želeli podrobno raziskati vlogo alg v takem dogodku, bi potrebovali ekipo, ki bi se takoj odzvala in začela raziskovati nastajajoče procese.
»Vpliv požarov na družbo ni samo neposreden, saj lahko še dolgo časa vpliva na procese našega planeta,« je povedal Douglas Hamilton, ki s študijama ni bil povezan. Poudaril je pomembnost raziskovanja takih dogodkov in njihovih vplivov, da bi bolje razumeli posledice.
Urednik portala Student.si
