Astronomi že nekaj časa opozarjajo na težave z opazovanjem neba zaradi vedno več satelitov okoli Zemlje. Glavni krivci za to so komercialna vesoljska podjetja, ki v nižjo zemeljsko orbito pošiljajo tisoče satelitov in gradijo mega konstelacije. Da bi se jim postavili po robu, je Mednarodna astronomska zveza ustanovila Center za varovanje temnega in tihega neba pred vplivi satelitskih konstelacij (angl. Center for the Protection of Dark and Quiet Sky from Satellite Constellation interference), ki se bo bolj sistematično boril proti svetlobnemu in komunikacijskemu onesnaževanju naše orbite.
Mega konstelacije
V zadnjem desetletju podjetja, kot so Starlink, Oneweb, Kuiper, TeleSat ali Honyan v nebo pošiljajo tisoče satelitov in okoli planeta pletejo mrežo, ki bi se lahko nekega dne izkazala za usodno. Cilj teh mega konstelacij je pripeljati internet na vsako ped Zemlje. Trenutno vodi podjetje Elona Muska Starlink, ki ima na nebu že 4408 satelitov od načrtovanih 42.000.
Onesnaženost s sateliti
Taka množica satelitov že zdaj otežuje delo astronomov. In komaj začenja se. Sateliti s svojo osvetljavo zamažejo pogled na čisto nočno nebo, signal, ki ga oddajajo pa moti radioastronomska opazovanja. Direktor novega centra Frederico Di Vruno je za BBC povedal, da bi v skrajnem primeru lahko zaradi tega spregledali asteroid, ki bi se bližal Zemlji. Druge skrbi, da so sateliti lahka tarča hekerjev, ki bi z eno zlonamerno kodo lahko ustvarili verižna trčenja in eksplozije nekaj sto kilometrov nad našimi glavami. Težava so tudi velike količine redkih materialov, potrebnih za satelite in energija za poganjanje računalnikov, ki nadzirajo celoten sistem. Poleg tega je zakonodaja za to panogo nedokončana, nekoliko ad hoc, z mnogo arbitrarnimi sporazumi in stalnim lobiranjem prej omenjenih velikih korporacij.
Astronomi si želijo sodelovanja
Zadnja točka je najbolj problematična za zagotavljanje kvalitetnih astronomskih raziskav v prihodnosti, zato bo naloga Centra za varovanje temnega in tihega neba pred vplivi satelitskih konstelacij vzdrževanje stikov z vladami in podjetji ter soustvarjanje zakonodaje. Center bosta vodila ameriški NOIR (National Optical-Infrared Astronomy Research Laboratory) in angleški SKAO (Square Kilometer Array Organisations), vendar bo zastopal voljo astronomov s celega sveta. Po mnogih kritikah, ki so padla na gluha ušesa, se bodo zdaj poslužili stare modrosti, da moč leži v številkah in dobri koordinaciji. Mednarodna astronomska zveza poudarja, da se zavzemajo za sporazum in sooblikovanje politik s podjetji. »Brezzakonje v vesolju bi lahko škodovalo znanosti« je še povedal Di Vruno. Prvi spremembi, ki ju predlagajo, sta stalno obveščanje observatorijev o koordinatah in poteh satelitov ter razvoj računalniških programov, ki bi popravili motnje slik zaradi satelitov.
Nekaj se že premika…
Poleg konkurence in nekaterih obstoječih vladnih regulacij se bodo korporacije morale ozirati tudi na potrebe znanstvenikov, katerim se imajo pravzaprav zahvaliti za svoj obstoj. Vodilna Starlink in One Web sta že začela modificirati svoje satelite, da bi bili temnejši, Elon Musk pa obljublja, da mega konstelacije ne bodo ogrožale astronomskih opazovanj. Upajmo, da se to izkaže za resnico in da bodo zgledu sledila tudi druga podjetja.
Novinar
