Superzemlja LP 890-9c (imenovana tudi SPECULOOS-2c) po novih raziskavah, ki jih je vodila Lisa Kaltenegger, izredna profesorica astronomije na univerzi Cornell, ponuja pomembna spoznanja o pogojih na notranjem robu zvezdinega bivalnega območja in o tem, zakaj sta se Zemlja in Venera razvili tako različno.
LP 890-9c je videti zelo različno
Njena ekipa je ugotovila, da je LP 890-9c, ki kroži blizu notranjega roba bivalnega območja svojega sončnega sistema, videti zelo različno, odvisno od tega, ali ima še vedno tople oceane, parno atmosfero ali pa je izgubila vodo – če je nekoč imela oceane, kot jih ima Zemlja.
»Pogled na ta planet nam bo povedal, kaj se dogaja na notranjem robu bivalnega območja – kako dolgo lahko kamniti planet ohrani sposobnost bivanja, ko se začne segrevati,« je dejala Kaltenegger. »Naučil nas bo nekaj temeljnega o tem, kako se kamniti planeti razvijajo z naraščajočo svetlobo zvezd in kaj se bo nekoč zgodilo z nami in Zemljo.«
LP 890-9c je ena od dveh superzemelj, ki krožita okoli zvezde rdeče pritlikavke, oddaljene 100 svetlobnih let od Zemlje, so raziskovalci objavili lani. Povedali so, da je na LP 890-9c, ki je približno 40 odstotkov večja od Zemlje in obkroži majhno, hladno zvezdo v osem in pol dneva, možna tekoča voda ali ozračje, bogato z vodno paro. Torej je tudi potencialno naseljiva.
Modeli zajemajo več scenarijev
Modeli ekipe so prvi, ki podrobno opisujejo razlike v kemijskih podpisih, ki jih ustvarjajo kamniti planeti v bližini notranje meje življenjskega območja, in sicer na podlagi spremenljivk, kot so velikost, masa, kemijska sestava, temperatura in tlak na površju, višina atmosfere in oblačnost planeta.
Modeli zajemajo več scenarijev, ki naj bi odražali stopnje razvoja kamnitih planetov, od vroče Zemlje, na kateri bi bilo življenje še vedno mogoče, do opustošene Venere z atmosfero ogljikovega dioksida. Vmes so faze, ki naj bi jih Zemlja doživela, ko bo Sonce s starostjo postajalo vse svetlejše in bolj vroče, zaradi česar bodo oceani postopoma izhlapevali in ozračje napolnili s paro, preden bo popolnoma izhlapelo.
Odkriti planet je možnost za raziskovanje
Kako dolgo lahko ti procesi trajajo, ni znano, astronomi pa pravijo, da je LP 890-9c redka priložnost za raziskovanje tega razvoja.
»Ta planet je prva tarča, na kateri lahko preizkusimo te različne scenarije,« je dejala Kaltenegger. »Če je še vedno bolj vroča Zemlja – vroča, vendar s tekočo vodo in pogoji za življenje – potem je časovni potek počasnejši, kot smo mislili. Če pa vidimo, da je to že popolna Venera, potem se voda hitro izgubi.«
Možno je, da LP 890-9c nima atmosfere in ne gosti življenja ali da je podobna Veneri z gostimi oblaki, ki bi preprečevali odboj svetlobe in tako dali malo informacij. Poglobljene raziskave obetajo dragocene namige, je dejala Kaltenegger. »Ne vemo, kakšen bi lahko bil ta planet na robu naseljivosti, zato ga moramo poiskati,« je dejala. »To je bistvo pravega raziskovanja.«
Novinar
