Naša galaksija je veliko večja, kot si mislimo. Nova študija astronomov tako ponuja nove ugotovitve o velikosti Mlečne ceste. Naša galaksija se razteza preko več kot 2 milijona svetlobnih let. To je petnajstkrat širše od spiralnega diska, po katerem je naša galaksija poznana. Ta številka bo strokovnjakom pomagala pri ugotavljanju velikosti galaksije in iskanju sosednjih galaksij.
Mlečna cesta ima konec
Astronomi že dolgo vejo, da se najbolj svetel del Mlečne ceste, spiralni disk zvezd, razprostira preko 120 tisoč svetlobnih let. Okoli notranjega diska je nato disk plina. Oba pa obdaja velik kolobar temne snovi, ki se razteza v daljavo. Pojavi pa se težava pri določanju velikosti celotne galaksije. Temna snov ne odbija svetlobe in je tako določanje premera zelo težka naloga.
Alis Deason, astrofizičarka na Univerzi Durham v Angliji, in njeni kolegi so s pomočjo sosednjih galaksij skušali določiti meje Mlečne ceste. Točen premer je 1.9 milijona svetlobnih let. Ekipa raziskovalcev v svoji študiji pravi, da lahko rezultat zaokrožimo za 0.4 milijona svetlobnih let.
Lep korak naprej
Da so našli rob naše galaksije, je ekipa ustvarila računalniško simulacijo, ki jim je pokazala, kako so se razvijale sosednje galaksije. Primer sta Mlečna cesta in njena soseda Andromeda. Simulacija je pokazala, da se tik za robom galaksije moč gravitacijske sile strmo spusti. S pomočjo teleskopskih raziskav so enake simulacije naredili še z manjšimi galaksijami. Rob je 35-krat dlje od središča galaksije, kot je Sonce.
V prihodnosti bodo lahko tako astronomi še lažje in bolj natančno ugotavljali velikosti in meje galaksij. Prav tako bodo lažje poiskali tudi zelo oddaljene zvezde, ki se skrivajo na robovih galaksije. Čeprav bodo zvezde zelo medle, jih bodo vseeno lahko našli. Tako z upanjem gledajo v prihodnost, ko bodo raziskave meja galaksij še bolj obširne in nam bodo ponudile še več odgovorov in še več vprašanj.
Urednik portala Student.si
Kaj si pa ti zabluzu zdej? Dej komentar na članek,ne pa kako se sprehajaš,pa gledaš v zrak! Kdo ti brani,kupi si teleskop zaradi mene za 10k €. V glavnem,ta članek je kr neki.čez 50 let bodo spet drugačni izračuni,koliko je kaj veliko. Piše,rezultat zaokrožimo za 400k svetlobnih let!!! Imate sploh predstavo,kakšna razdalja je to?! Pa na 2 mil.sv.let,je ta zaokrožen rezultat preklemansk skoraj nenatančen!Mislim,da nikdar se ne bo prav vedelo,koliko je kakšna galaksija velika,kako je v resnici nastalo vesolje itd.-če je že bil ‘veliki pok’, nekaj ga je moralo sprožit.Iz nič ne more nastati nekaj.
Seveda je nenatančno, ker gre za imaginarno mejo nečesa, kar ni ostro, ampak ima prehod med bolj gosto in manj gosto. Na enak način je meja eksosfere zemlje zaokrožena na okroglih 10k km. Spodnja pa je definirana nekje med 500 in 1000 km. Tako blizu, pa takšna “nenatančnost”. Stvari v naravi niso fiksne in meje niso ostre.
Koliko krat na večernem sprehodu pogledam v zvezdnato nebo ter opazujem zvezde, kopice, naše planete, ki se vidijo.
Koliko krat posledično razmišljam kako mali smo v tem vesolju. Pa spet samo v naši galaksiji po matematičnem izračunu se je življenje razvilo na vsaj 4 milijonih planetov.
Hmm resnično že nekaj časa razmišljam, da bi kupil teleskop. Potem pa sem se spustil malo globje v raziskavo kaj kupiti. Od 250€ naprej dobiš dokaj solidno zadevo od teleskopa z podstavkom, ki ima motorčke, ki kompenzirajo kroženje bašega planeta okoli zemlje ter njegovo 24h rotacijo. Za 2.500 € pa že dobiš izdelek, katetega sama postavitev vzame 1h ter lahko z njim opazuješ, nebule itd… Ja se je treba odločiti med 3 modeli ter natoprebrati še nekaj gradiva pred nakupom.