Čeprav so astronomi opazili ostanke številnih eksplodiranih zvezd v Mlečni cesti in bližnjih galaksijah, je pogosto težko določiti časovni potek propada zvezde. Ekipa astronomov je s pomočjo teleskopov NASA preučila spektakularne ostanke supernove v sosednji galaksiji in našla dovolj namigov, da lahko čas vrne nazaj.
Supernova SNR 0519 ima točno določen čas
Ostanek supernove, imenovan SNR 0519-69.0 (krajše SNR 0519), je ostanek eksplozije bele pritlikave zvezde. Ko je zvezda dosegla kritično maso, bodisi s črpanjem snovi iz spremljevalne zvezde bodisi z združitvijo z drugo belo pritlikavko, je doživela termonuklearno eksplozijo in bila uničena. Znanstveniki uporabljajo to vrsto supernove, imenovano tip Ia, za številne znanstvene študije, od študij termonuklearnih eksplozij do merjenja razdalj do galaksij na milijarde svetlobnih let.
SNR 0519 se nahaja v Velikem Magellanovem oblaku, majhni galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena 160.000 svetlobnih let. Ta sestavljena slika prikazuje rentgenske podatke Nasinega rentgenskega observatorija Chandra in optične podatke Nasinega vesoljskega teleskopa Hubble. Rentgenski žarki SNR 0519 z nizkimi, srednjimi in visokimi energijami so prikazani v zeleni, modri oziroma vijolični barvi, pri čemer se nekatere od teh barv prekrivajo in so videti bele. Optični podatki prikazujejo obod ostanka v rdeči barvi, zvezde okoli ostanka pa v beli barvi.
Astronomi so podatke združili
Astronomi so podatke iz Chandre in Hubbla združili s podatki iz upokojenega Nasinega vesoljskega teleskopa Spitzer, da bi ugotovili, pred koliko časa je eksplodirala zvezda v SNR 0519, in spoznali okolje, v katerem je supernova nastala. Ti podatki znanstvenikom omogočajo, da prevrtijo film zvezdnega razvoja, ki se je odvijal od takrat, in ugotovijo, kdaj se je začel.
Raziskovalci so primerjali Hubblove posnetke iz let 2010, 2011 in 2020 ter izmerili hitrosti snovi v eksplozijskem valu eksplozije, ki se gibljejo približno 9 milijonov kilometrov na uro. Če je bila hitrost proti zgornji meji teh ocenjenih hitrosti, so astronomi ugotovili, da bi svetloba iz eksplozije dosegla Zemljo pred približno 670 leti ali v času stoletne vojne med Anglijo in Francijo ter na vrhuncu dinastije Ming na Kitajskem.
Vendar pa je verjetno, da se je snov od začetne eksplozije upočasnila in da se je eksplozija zgodila pred kratkim kot pred 670 leti. Podatki iz Chandre in Spitzerja so namig, da je temu tako. Astronomi so ugotovili, da so najsvetlejša območja v rentgenskih žarkih ostanka tam, kjer se nahaja najpočasneje gibajoča se snov, z najhitreje gibajočo se snovjo pa ni povezano nobeno rentgensko sevanje.
Ti rezultati nakazujejo, da je del eksplozijskega vala trčil v gost plin okoli ostanka, zaradi česar se je med potovanjem upočasnil. Astronomi lahko z dodatnimi opazovanji s Hubblom natančneje določijo, kdaj naj bi bil resnično določen čas konca zvezde.
Novinar
