Arheologi so med terenskim delom odkrili ostanke otroka, previdno položenega v grob pred skoraj 80 000 leti. Triletnega otroka, ki so ga poimenovali Mtoto (otrok v svahili), je ležal s skrčenimi nogami, verjetno pokrit in z glavo na blazini, preden so ga položili k počitku.
Neverjetno odkritje
Znanstveniki so občutljive in razgrajene kosti našli med izkopavanjem tal pod zaščitnim previsom vhoda v jamo Panga ya Saidi. Gre za tropske gore kenijske obalne ravnice, ki se nahaja približno 10 milj stran od obale.
»To je prav osupljivo,« pravi Michael Petraglia, profesor človeške evolucije in predzgodovine na Max Planck Institute for the Science of Human History v Nemčiji. »Gre za najstarejši človeški grob v Afriki. Razkriva nam naše samospoznanje, družbenost in vedenje, kar nam je danes zelo poznano.«
Težave pri izkopavanju
Ekipa je rob groba in prve dele kosti odkrila v letu 2013, vendar so bili delci tako krhki, da so se ob dotiku spremenili v prah. V naslednjih 4 letih so raziskovalci odkopali grob od zgoraj in odkrili še več kosti. Te so bile kljub dodajanju smole še vedno preveč krhke.
Nato so kopali okoli groba, da bi ga lahko dvignili kar v celoti. Grob so odpeljali v Nacionalni muzej v Nairobiju in v specialističen laboratorij v Španijo, kjer so material nadaljnje izkopali in nato slikali s 3D rentgenom. Dva majhna zoba, najdena v grobu, pripadata Homo sapiensu in razkrivata, da je bil otrok star nekje med dvema letoma in pol ter tremi leti. Dodatni zobje so bili odkriti še vedno v čeljusti otroka, prav tako so odkrili hrbtenico, rebra in druge kosti iz ramen in udov.
Poleg kosti so odkrili kamena orodja in gravure. Slike kažejo, da so otroka položili na desno stran s skrčenimi koleni, položaj lobanje pa namiguje, da je glava ležala na nekakšnem vzglavniku. Kosti se niso razdrobile v grobu, zaradi česar znanstveniki predvidevajo, da je bilo truplo tesno zavito pred pogrebom. Kosti so stare okoli 78 000 let.
Kaj nam preteklost razkriva
»Ljudje so, za razliko od šimpanzov, oblikovali zapletene sisteme verovanj, povezane s smrtjo,« pravi profesorica Nicole Bovin, glavna raziskovalka na projektu. »Vrednostni sistemi se razlikujejo od kulture do kulture, prav tako način ravnanja z mrtvimi. Zato ne moremo oblikovati nekih zaključkov glede tega, kaj je tak pogreb ljudem pomenil.«
»Zdi sem, da ni obstajala zgolj čustvena povezava s pokojnimi, pač pa tudi nek okvir razumevanja smrti, ki ji je pripisoval določen pomen. Za razliko od drugih vrst imamo ljudje kozmološke sisteme verovanj, ki pripisujejo pomen izkušnji in dogodku, kot je smrt ljubljene osebe,« je še dodala.
Arheologi so izven Afrike našli še starejše človeške grobove. V Izraelu so našli človeške ostanke, stare med 90 000 in 130 000 let. »Zgodnji afriški pogrebi so še posebej redki in to kljub temu, da je Afrika zibelka življenja,« pravi Bovinova. »To skoraj zagotovo razkriva pristranskosti pri raziskovanju, saj so bila področja, kjer so našli starejše grobove, precej bolj raziskana kot pa Afrika.«
Obenem dodaja, da je »neverjetno redko doseči vpogled v tak kratek trenutek v času, še posebej tako star. Pogreb nas popelje nazaj v čas, v zelo žalosten trenutek, ki ga kot ljudje lahko razumemo kljub veliki časovni razdalji.«
Urednica revije Študent
