Človek se skozi svoje življenje nenehno srečuje z različni barvami. Te spremljajo človeka skozi vso zgodovino in mu pomagajo pri zaznavi določenega vidnega spektra svetlobe. Pri tej zaznavi nam pomaga vid, katerega čutilo je oko. Dojemanje barve in barvnih kombinacij je čutno doživetje, ki je pogojeno z našo interpretacijo. Interpretacija barv pa se je skozi zgodovino močno spreminjala. Razumevanje novih barv in besed je močno pogojeno z našimi mislimi in delovanjem možganov. Morda veš, zakaj starodavne civilizacije nikoli niso omenjale modre barve?
Homer: »Ocean je vinsko rdeče barve«
Zgodovinarji so, skozi raziskovanje zgodovine, opazili, da starodavne civilizacije v svojih zapisih nikoli niso omenjale modrega barvnega odtenka. Dober primer sta Homerjevi epski pesnitvi, kjer avtor neprestano uporablja barvno primerjavo, ki povzroči bolj nazoren in realističen prikaz dogajanja. Skozi tisoče strani niza različne barvne odtenke, kot so črna, bela, rdeča ali zelena, nikoli pa ne omeni modre. Kar je še bolj zanimivo, je, da stvari, ki bi jih normalno opisali kot modre, raje primerja z drugimi odtenki. Antični grški pesnik namreč ocean opiše kot vinsko rdeč, kar nas kot bralce zelo zmede.
Zakaj za starodavne civilizacije modra barva ni obstajala?
Določen čas je bilo v ospredju mišljenje, da so imele starodavne civilizacije drugače razvit vid, ki je povzročil, da določenih odtenkov niso zaznale. Ker pa se je vid razvil že trideset milijonov let nazaj, to ne velja. Razlag za okrnjeno omenjanje modre je več.
Ena izmed razlag je evolucijska teorija, ki poudarja, da so starodavne civilizacije barve ločile glede na zaznana doživetja. Črno barvo so dojemale kot noč oziroma temo, belo pa kot dan oziroma svetlobo. Rdečo so povezovale s krvjo in obarvanjem kože, zeleno in rumeno s hrano. Modro barvo pa so težko povezale z zaznanimi doživetji, saj so živali in hrana modre barve zelo redki. Posledično so barvo manjkrat omenjale in je niso posebno opredelile.
Druga možna razlaga temelji na tem, da določene barve niso imele vloge v jeziku, dokler jih civilizacije niso uspele ustvariti. Modro barvo je namreč zelo težko narediti. Edina civilizacija, ki jo je uporabljala in zanjo tudi mela izraz, je egipčanska. Ker barva ni imela izraza v jeziku, so jo ljudje težje ločili od ostalih in jo raje opisali kot odtenek druge barve.
Jezik uči naše možgane, da vidijo barve drugače
Nevroznanstveniki so ugotovili, da se možgani odzovejo na poimenovanje novega barvnega odtenka. Ko prejmejo informacije o novem poimenovanju, nemudoma začnejo razločevati med različnimi odtenki. Tako na primer, z novim poimenovanjem, ločimo odtenek roza barve od rdečega. Ko roza barva še ni imela svojega posebnega mesta v jeziku, so jo ljudje opisali le kot svetlejši odtenek rdeče barve. Naši možgani hitreje opazijo manjše razlike, ko stvari začnemo bolj podrobno ločevati in kategorizirati.
Torej Grki niso imeli drugače razvitega vida, ampak so na njihovo dojemanje barv vplivale le spremembe v njihovih možganih. Te igrajo veliko vlogo v dojemanju našega sveta. Ne samo, da je naša percepcija sveta iluzija, ampak tudi naši možgani igrajo veliko vlogo v njenem kreiranju.
Novinar
