V znanstvenih krogih je vse popularnejša hipoteza, da so se človeški možgani skrčili v obdobju nastanka velikih imperijev in razvoja novih oblik pisav. Vse to naj bi se dogajalo v 12. stoletju pred našim štetjem. A nova raziskava Univerze v Nevadi hipoteze ne podpira. So se človeški možgani tekom evolucije resnično skrčili?
Skrčenje človeških možganov skozi evolucijo?
Lansko leto je skupina znanstvenikov prišla do zaključka, da so se človeški možgani skrčili med prehodom v moderno urbano družbo pred približno 3.000 leti. To naj bi bila posledica dejstva, da se našim prednikom ni bilo več potrebno zapomniti velikih količin informacij, saj so se pri tem lahko zanesli na kolektivni spomin družbe. Hipoteza, ki se je ukvarjala z desetletji starimi idejami o zmanjšanju človeškim možganov tekom evolucije, je bazirala na primerjavi z evolucijskimi vzorci v kolonijah mravelj.
Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Ecology and Evolution, teorijo odločno zavrača. Znanstvenikom se je zdelo nenavadno, da bi se možgani sodobnega človeka močno zmanjšali pred 3.000 leti. Obdobje je bilo namreč polno pomembnih inovacij in zgodovinskih dogodkov: nastanek Novega egipčanskega kraljestva, razvoj kitajske pisave, trojanska vojna in pojav oleške civilizacije so le eni izmed njih. Zato so se odločili ponovno preučiti podatke, ki so jih pri analizi uporabljali v lanskoletni raziskavi. Po ponovni analizi so ugotovili, da se velikost človeških možganov v zadnjih 30.000 letih ni spremenila, najverjetneje pa je enaka že 300.000 let. Iz uporabljenega seta podatkov znanstveniki niso uspeli zaznati krčenja človeških možganov v nobenem časovnem okvirju od samega izvora naše vrste do danes.
Pomankljivosti zadnje študije
Znanstveniki Univerze v Nevadi so se pri novih dognanjih oprli na tri glavne pomanjkljivosti predhodne raziskave:
- Vzpon poljedelstva in kompleksnejših oblik družbe po svetu ni potekal enakomerno. Posledično bi se tudi spremembe v velikosti lobanje morale odvijati po svetu v različnih časovnih obdobjih. Znanstveniki pa so primerjali zgolj 23 lobanj iz obdobja, ki naj bi bilo po njihovi teoriji kritično za spremembe človeških možganov. Pri tem so uporabili lobanje iz različnih lokacij: iz Anglije, Kitajske, Malija, in Alžirije.
- Vzorec lobanj, ki so ga vzeli v analizo, je bil vse prej kot reprezentativen. Izmed 987 analiziranih lobanj jih več kot polovica sodi v obdobje zadnjih 100 let. To znanstvenikom težko da dobro predstavo o spremembah človeških možganov tekom 9,8 milijonov let dolge zgodovine.
- Mnogo hipotez o zmanjšanju prostornine možganov sodobnega človeka bo potrebno ponovno ovrednotiti, če se izkaže, da se velikost človeških možganov dejansko ni spremenila že od samega prihoda naše vrste.
Novinar
