Alzheimerjeva bolezen, ki prizadene več kot 50 milijonov ljudi po vsem svetu, je ena najtežjih zdravstvenih izzivov sodobnega časa. Spada med sodobne izzive starajoče družbe, saj pogosteje prizadene starejše ljudi. Njen počasen in napredujoč potek ne obremenjuje le bolnikov, temveč tudi njihove družine in bližnje. Kljub napredku v medicini zdravila še ni, zgodnje diagnosticiranje pa ostaja zahtevno. Vendar pa inovativne raziskave na področju tehnologije obetajo nove načine za odkrivanje zgodnjih znakov bolezni.
Mikrofon v slušalkah kot orodje za diagnostiko
Raziskovalci z École de Technologie Supérieure in Univerze Dartmouth raziskujejo uporabo mikrofonov v slušalkah za prepoznavanje zgodnjih znakov Alzheimerjeve bolezni. Njihova metoda temelji na spremljanju nehotenih gibov oči, znanih kot sakade, ki so pogosto prvi pokazatelj upada kognitivnih in motoričnih sposobnosti pri bolnikih. Izraz sakada v nevrologiji označuje ne tekoče gibe očes, ki delujejo kot nekakšno preskakovanje med deli slike. Sakade so pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo počasnejše, manj natančne in pogosto zapoznele v primerjavi z zdravimi osebami.
»Gibi oči so fascinantni, saj so eni izmed najhitrejših in najnatančnejših gibov v človeškem telesu, zato so odvisni tako od odličnih motoričnih sposobnosti kot od kognitivnega delovanja,« poudarja raziskovalec Arian Shamei. Spremljanje teh gibov običajno zahteva posebno opremo za sledenje očem, ki pa je zaradi svoje cene in zahtevnosti večini ljudi nedostopna.
Prikaz sakad pri bolniku.
Alternativa: slušalke z vgrajenimi mikrofoni
Ekipa raziskovalcev, ki jo vodita Rachel Bouserhal z École de Technologie Supérieure in Chris Niemczak z Univerze Dartmouth, je razvila alternativo z uporabo slušalk z mikrofoni v ušesih. Ta »naprava, ki lahko sliši« zajema fiziološke signale, ki jih povzroča gibanje oči. Raziskovalka Miriam Boutros pojasnjuje: »Naš cilj je razviti algoritme za slušne naprave, ki bodo omogočali dolgoročno spremljanje in zgodnje odkrivanje bolezni.«
Gibi oči namreč povzročajo tresljaje bobniča, ki jih občutljivi mikrofoni v ušesu lahko zaznajo. Raziskovalci trenutno izvajajo poskuse s prostovoljci, pri čemer primerjajo podatke iz slušalk z običajnimi sledilniki za oči. Njihov cilj je prepoznati sakade in razlikovati zdrave signale od tistih, ki nakazujejo nevrološke motnje.
Upanje za prihodnost
Raziskovalna ekipa upa, da bo njihovo delo privedlo do razvoja neinvazivnih naprav, ki bodo omogočale stalno spremljanje Alzheimerjeve bolezni. Poleg tega bi lahko sčasoma tehnologijo uporabili za diagnosticiranje in spremljanje drugih nevroloških motenj. »Čeprav se trenutno osredotočamo na Alzheimerjevo bolezen, si želimo razširiti raziskave na druge bolezni, ki jih je mogoče prepoznati prek ušesnih signalov,« dodaja Shamei.
Če bodo raziskave uspešne, bi lahko uporaba mikrofonskih slušalk pomenila začetek nove ere v zgodnjem odkrivanju nevroloških bolezni. Ta inovativna tehnologija obljublja ne le izboljšanje kakovosti življenja bolnikov, temveč tudi zmanjšanje bremena za zdravstvene sisteme in družbo. Z njo bi lahko zdravniki pravočasno odkrili prve znake bolezni, še preden se pojavijo resni simptomi, in s tem omogočili hitrejše ukrepanje.
Novinar
