Življenje s psom je preplet dajanja in sprejemanja, pri čemer ima ključno vlogo komunikacija. Ker nimamo skupnega jezika, se pri sporazumevanju zanašamo na opazovanje in razumevanje vedenja naših ljubljenčkov. Pogosto se zdi, da brez težav razumemo njihov odziv – psu ponudimo priboljek, pogledamo v njegove oči in dobimo vtis, da nam s pogledom sporoča: »Navdušen sem nad tem piškotkom!« Vendar pa nova raziskava z Univerze Arizona State (ASU) kaže, da ljudje pogosto napačno dojemamo čustva svojih psov.
Napačno razumevanje pasjih čustev
Raziskovalca Holly Molinaro in Clive Wynne opisujeta eksperimente, ki kažejo, da ljudje ne ocenjujemo pasjih čustev na podlagi njihovega vedenja, temveč na podlagi situacij, v katerih psi so.
Molinaro poudarja: »Ljudje ne gledajo, kaj pes dejansko počne, temveč ocenjujejo njegovo čustveno stanje glede na situacijo.« To pomeni, da lahko napačno interpretiramo vedenje psa, saj nanj projiciramo lastna čustva, kar povzroča nesporazume.
Poskusi, ki razkrivajo naše zmote
Raziskovalca sta izvedla dva eksperimenta. V prvem so ljudje ocenjevali videoposnetke psov v različnih situacijah, bodisi pozitivnih (npr. ponujanje povodca ali priboljška) bodisi negativnih (npr. blaga graja ali pojav sesalnika). V drugem eksperimentu so videoposnetke uredili tako, da je isti pes, ki je bil posnet v srečnem kontekstu, bil videti, kot da se nahaja v nesrečnem, in obratno. Skupno je v eksperimentih sodelovalo več kot 800 ljudi.
Rezultati so pokazali, da so ljudje ocenjevali pasja čustva glede na situacijo, ne glede na dejansko vedenje psa. Na primer, ko so videli psa, ki je bil videti, kot da reagira na sesalnik, so domnevali, da je prestrašen. Ko so videli istega psa, ki je na enak način reagiral na povodec, so ocenili, da je vesel. To pomeni, da naša interpretacija pasjih čustev temelji na okoliščinah, ne pa na njihovem vedenju.
Kako lahko bolje razumemo svoje pse?
Molinaro opozarja, da ljudje pogosto projiciramo lastna čustva na pse, kar otežuje pravilno razumevanje njihovih resničnih občutkov. Prvi korak k boljšemu razumevanju je, da se zavedamo svojih lastnih pristranskosti.
»Vsak pes ima svojo osebnost in edinstvene načine izražanja čustev,« pravi Molinaro. »Pomembno je, da lastniki pozorno opazujejo svojega psa in prepoznajo njegove individualne znake razpoloženja.« Ko pes, ki ga okaramo, naredi ‘krivičen pogled’, morda ni zares kriv, ampak je prestrašen zaradi naše reakcije.
Zato je ključno, da si vzamemo nekaj dodatnih trenutkov in se osredotočimo na pasje vedenje, namesto da se zanašamo le na okoliščine. S tem lahko izboljšamo svojo sposobnost razumevanja pasjih čustev in okrepimo vez s svojim ljubljenčkom.
Novinar
