Ste že kdaj koga obtožili, da se obnaša kot plazilec? Morda vaš sostanovalec, ki ponoči s praznim pogledom tava do hladilnika? Ali pa šef, ki se ob težavah odzove z ledenim molkom?
Na internetu se redno pojavljajo vznemirljive teorije zarote o t. i. plazilskih ljudeh, prikritih vladarjih sveta, ki naj bi se skrivali za maskami politične elite. Čeprav takšne zgodbe sodijo bolj v domeno znanstvene fantastike kot znanosti, bi lahko temeljije na resnični nevroznanstveni hipotezi iz preteklosti, teoriji triunih možganov.
Model Triunih možganov
Koncept je utemeljil nevroznanstvenik Paul D. MacLean, ki je trdil, da se človeški možgani delijo na tri funkcionalno in evolucijsko ločene dele. Ti deli niso razporejeni drug poleg drugega, ampak drug nad drugim, vsak novejši obdaja starejšega.
Danes v znanstveni skupnosti model ni več povsem sprejet v svoji prvotni obliki, ostaja pa odličen način za razlago ravni možganskega delovanja.
Plazilski možgani
Pred približno 300 milijoni let, ko so se prva bitja začela seliti iz vode na kopno, se razvijejo prvi možgani, podobni današnjim plazilskim. Plazilski možgani so najstarejši del možganov. Sestavljeni iz možganskega debla, diencefalona in malih možganov.
Možgansko deblo nadzoruje osnovne funkcije za preživetje, kot so dihanje, srčni utrip in budnost. Diencefalon obsega talamus, ki usmerja čutne informacije, in hipotalamus, ki uravnava telesni bioritem in hormone. Mali možgani omogočajo ravnotežje in natančno gibanje.
Njihova naloga je preživetje in nadzorovanje življenjskih funkcij, kot so iskanje zavetja in hrane ter parjenje. Ta del možganov deluje avtomatsko. Je osnova za instinktivno vedenje, ki ga pogosto ne moremo nadzorovati zavestno.
Sesalski možgani
Sesalski možgani so naslednja velika evolucijska nadgradnja možganov. Pojavijo se pred približno 250–200 milijoni let, ko se iz plazilcev razvijejo prvi sesalci, majhni in nočni glodalcem podobni organizmi, ki živijo pod zemljo. Za razliko od svojih predhodnikov, ki jajca pustijo svoji usodi, sesalci razvijejo novo strategijo preživetja: potomce nosijo v svojih telesih.
Ker so mladički sesalcev zelo nebogljeni in odvisni od staršev, postane ključna sposobnost navezovanje in čustvena skrb. Da bi bilo to možno, se razvije limbični sistem, evolucijski dodatek, ki omogoča čustvovanje, pomnjenje in učenje iz izkušenj.
Limbični sistem se nahaja v osrednjem delu možganov in vključuje: amigdalo, nucleus accumbens in hipokampus.
Poleg strukturalnih sprememb v možganih se pri sesalcih pojavi še hormon oksitocin. Ta hormon je ključen za navezanost med materjo in mladičem, pa tudi za splošno socialno povezovanje.
Možgani primatov
Pred približno 66 milijoni let pade na Zemljo meteorit, kar povzroči množično izumrtje, vključno z večino velikih plazilcev. Ta dogodek omogoči nadaljnji razvoj sesalcev, med katerimi se sčasoma razvijejo primati. Ti postanejo bolj aktivni podnevi, kar vodi do pomembnih prilagoditev: izboljšanje vida (večje oči, barvni vid), razvoj prstov z nohti ter vse bolj družaben način življenja. Družbeno življenje in izzivi okolja zahtevajo večje kognitivne sposobnosti, zato se pri primatih začnejo možgani znatno povečevati.
Neokorteks se začne razvijati že pri zgodnjih sesalcih, pri primatih pa postane večji in bolj kompleksen. Zaradi prostorskih omejitev v lobanji se začne gubati, kar poveča njegovo površino. Nov sloj nad starejšimi možganskimi strukturami omogoča nadzor čustev in impulzov ter zaviranje nagonskega vedenja prek nevrotransmitorjev, kot je GABA.
Z razvojem neokorteksa nastanejo številni novi centri za spomin, pozornost, govor, pisanje, računanje ter prepoznavo obrazov in predmetov. Ena ključnih pridobitev je tudi zavest – sposobnost zavedanja samega sebe, svojih misli, čustev in občutkov ter občutek osebnosti in svobodne volje.
Torej, ali res obstajajo plazilski ljudje?
Čeprav je model triunih možganov danes bolj simboličen kot natančen znanstveni opis, ponuja uporaben okvir za razumevanje človeškega vedenja. Naši možgani v sebi združujejo plazilske instinkte, sesalska čustva in človeško zavest, kar vpliva na vse – od impulzivnih odzivov do kompleksnega razmišljanja. Ko torej koga obtožimo, da se vede kot plazilec, se morda le oglaša njegov najstarejši del možganov.
Junior novinar
