Vprašanje, kaj vse lahko ljudje slišimo, je že dolgo vprašanje, ki ga naslavlja raziskovalna skupnost. Raziskave pa so pokazale, da ljudje slišimo mnogo več kot le zvoke. Filozofi in psihologi so namreč ugotovili, da ljudje slišimo tišino. Ne čisto dobesedno, a odsotnost zvokov lahko do neke mere izkrivi človeško dojemanje časa.
Sluh morda ni vezan le na zvok
»Običajno mislimo, da je naš sluh povezan z zvoki. Toda tišina, kakršna koli že je, ni zvok – je odsotnost zvoka,« je povedal glavni avtor Rui Zhe Goh, podiplomski študent filozofije in psihologije na univerzi Johns Hopkins. »Naše delo presenetljivo kaže, da je nič tudi nekaj, kar lahko slišite.«
Ekipa je prilagodila znane slušne iluzije, da bi ustvarila različice, v katerih so zvoke prvotnih iluzij nadomestili trenutki tišine. Na primer, zaradi ene iluzije se je zvok zdel veliko daljši, kot je v resnici bil. V njihovi raziskavi pa je ekipa ustvarila iluzijo, ki temelji na tišini, tako se je enakovreden trenutek tišine zdel daljši, kot je v resnici bil.
Rezultati so pokazali, da je zvok enakovreden tišini
Dejstvo, da so te iluzije, ki temeljijo na tišini, dale popolnoma enake rezultate kot njihove dvojnice, ki temeljijo na zvoku, nakazuje, da ljudje slišijo tišino tako kot slišijo zvoke, so povedali raziskovalci.
»Filozofi že dolgo razpravljajo o tem, ali je tišina nekaj, kar lahko dobesedno zaznavamo, vendar ni bilo znanstvene študije, ki bi bila neposredno usmerjena prav v to vprašanje,« je dejal Chaz Firestone, docent za psihološke in možganske vede, ki je sodeloval v raziskavi. »Naš pristop je temeljil na želji, da si odgovorimo, ali naši možgani obravnavajo tišino tako, kot obravnavajo zvoke. Če lahko s tišino dobimo enake iluzije, kot jih dobimo z zvoki, potem je to morda dokaz, da dobesedno slišimo tišino.«
Raziskovali so s pomočjo zvočnih iluzij
Tako kot optične iluzije, ki pretentajo, kar ljudje vidijo, lahko slušne iluzije povzročijo, da ljudje slišijo časovna obdobja kot daljša ali krajša, kot v resnici so. En primer je znan kot iluzija »enega je več«, kjer se en dolg pisk zdi daljši od dveh kratkih zaporednih piskov, tudi če sta zaporedji enako dolgi.
V testih, ki so vključevali 1000 udeležencev, je ekipa zvoke v iluziji »eden je več« zamenjala s trenutki tišine, pri čemer je slušno iluzijo predelala v tisto, kar so poimenovali iluzija »ena tišina je več«. Ugotovili so enake rezultate: ljudje so mislili, da je en dolg trenutek tišine daljši od dveh kratkih trenutkov tišine. Tudi vse druge iluzije tišine so dale enake rezultate kot zvočne iluzije.
Udeležence so prosili, naj poslušajo zvočne krajine, ki so simulirale hrup zasedenih restavracij, tržnic in železniških postaj. Nato so poslušali nekaj obdobij znotraj teh zvočnih posnetkov, ko so vsi zvoki nenadoma prenehali, kar je povzročilo kratko tišino. Ideja ni bila le v tem, da so ljudje zaradi te tišine izkusili iluzije, so povedali raziskovalci. Ideja v ozadju testa je, da so iste iluzije, za katere so znanstveniki menili, da jih je mogoče sprožiti le z zvoki, delovale prav tako dobro, ko so zvoke nadomestili s tišino.
Na tem posnetku lahko iluzijo poskusiš tudi ti.
Raziskovanje še ni končano
»Vsaj ena stvar, ki jo slišimo, ni zvok, in to je tišina, ki nastane, ko zvoki izginejo,« je dejal soavtor Ian Phillips, Bloombergov ugledni profesor filozofije ter psihologije in možganskih znanosti. »Vrste iluzij in učinkov, ki so videti, kot da so edinstveni za slušno obdelavo zvoka, jih dobimo tudi s tišino, kar kaže, da res slišimo tudi odsotnost zvoka.«
Ugotovitve vzpostavljajo nov način preučevanja zaznavanja odsotnosti, je dejala ekipa.
Raziskovalci nameravajo še naprej raziskovati, v kolikšni meri ljudje slišijo tišino, vključno s tem, ali slišimo tišine, pred katerimi ni zvoka. Prav tako nameravajo raziskati vizualna izginotja in druge primere stvari, ki jih ljudje lahko dojemajo kot odsotne.
Novinar
