Glavna naloga dijakov in študentov je šolanje. Gre za precej klasičen odgovor vladnih služb, ko bi lahko v smer mladih skupin namenila nekaj dodatne finančne pomoči. Marsikdo ve, da morajo v današnjem času tudi mladi s financami pomagati v samem gospodinjstvu. Tako je mlade udarila novica o tem, da dijaki in študenti, ki opravljajo študentsko delo in so bili prizadeti v poplavah, niso upravičeni do izplačila neobdavčene solidarnostne pomoči.
Poslansko vprašanje Janija Prednika, ki je temelj debate
Na poslansko vprašanje poslanca SD, Janija Prednika, v zvezi z omejenim izplačilom sprejetih ukrepov, je odgovoril minister za finance Klemen Boštjančič.
Poslansko vprašanje Janija Prednika: »V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem pisno poslansko pobudo v zvezi z pripravo in sprejemom ukrepov, ki omogočajo izplačilo neobdavčene solidarnostne pomoči s strani delodajalcev dijakom in študentom, ki opravljajo študentsko delo, in so bili prizadeti v poplavah, ki jo naslavljam na ministra za finance, Klemna Boštjančiča in ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luko Mesca.«
»Država mora v teh okoliščinah nujno zagotoviti pogoje, da se pomaga vsem prizadetim v poplavah v največji možni meri. To tudi vključuje dijake in študente, ki pri delodajalcih opravljajo začasno in občasno delo,« je povedal poslanec SD ob vložitvi vprašanja.
»Solidarnostna pomoč dijakom in študentom za razliko od pravice do solidarnostne pomoči za delavce ni splošno dogovorjena pravica«
»Solidarnostna pomoč v delovnopravni zakonodaji ni določena, ampak gre za pravico, ki so si jo delavci izborili v okviru kolektivnega dogovarjanja z delodajalci,« je uvodoma odgovoril minister za finance.
Dodal je, da solidarnostna pomoč dijakom in študentom za razliko od pravice do solidarnostne pomoči za delavce ni splošno dogovorjena pravica. Tako gre za dohodek, do katerega bi bili lahko na podlagi posebnega dogovora upravičeni vsi študenti in dijaki v primerljivem položaju, ampak za dohodek, ki bi ga, kot izhaja iz pobude, izplačali delodajalci po lastni presoji. »Pravice delavcev se, kot navedeno že zgoraj, določajo na podlagi kolektivne pogodbe (oziroma splošnih aktov delodajalca pod pogoji iz delovnopravne zakonodaje) in so lahko dogovorjene/izplačane tudi v višji višini kot je določena davčno ugodnejša obravnava tega dohodka.«
»Začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom ima z vidika davčne obravnave dohodkov fizičnih oseb naravo dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, ne naravo dohodka iz delovnega razmerja, prav tako pa pravice in obveznosti dijakov oziroma študentov na začasnem ali občasnem delu ter ponudnikov dela niso primerljive pravicam in obveznostim delavcem v delovnem razmerju in njihovih delodajalcev, zato jih tudi ni primerno postavljati v primerljiv položaj z delavci v delovnem razmerju,« je navedel minister.
Za študente in dijake v osnovi še velja preživninska dolžnost staršev
Dodal je, da za osebe, ki so dijaki oziroma študenti, v skladu z Družinskim zakonom v osnovi še velja preživninska dolžnost staršev, ti starši pa so tudi upravičeni do posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, pri čemer se dohodki od začasnega ali občasnega dela ne štejejo med lastne dohodke, pomembni za določitev pravice do te olajšave in same višine te olajšave.
O tem je napisal: »Dohodki, ki jih prejmejo dijaki in študenti za začasno ali občasno delo so tako že ugodneje davčno obravnavani, če jih primerjamo s primerljivimi dohodki drugih skupin zavezancev, ki prejemajo dohodke iz dela, ki niso doseženi v delovnem razmerju. Dodatna davčno ugodnejša obravnava dohodka, glede katerega niti ni določenega nobenega okvirja, po mnenju Ministrstva za finance, ni primerna.«
Zadnji odstavek ministrovega odgovora pa končno pojasnilo, v katerem pravi: »Na koncu je treba dodati še, da Ministrstvo za finance prejme veliko politično všečnih predlogov za zniževanje davčnih obveznosti oziroma oprostitev davčnih obveznosti posameznih ozkih skupin davčnih zavezancev. Davčno področje je tisto, kjer je še posebej treba zasledovati horizontalno in vertikalno pravičnost za vse davčne zavezance, ne zgolj za ozke skupine le-teh, in ne moremo arbitrarno določati ozkih preferenčnih skupin davčnih zavezancev. V nasprotnem se odpira vrsto potencialno nevarnih precedensov, ki lahko vodijo v poplavo tovrstnih ad-hoc predlogov, ki bodo davčni sistem naredili nepregleden, predvsem pa nepravičen in neenak za subjekte v primerljivih dohodkovnih položajih. «
Urednik portala Student.si
