Mladi imamo do upokojitve še kar nekaj let oziroma desetletij. Vseeno pa je o takšnih rečeh pametno razmišljati že zdaj. Zaposleni in tudi študenti plačujemo prispevke za pokojninsko zavarovanje. A sedaj je namesto dveh in pol zaposlenih na enega upokojenca le še en zaposleni. Rešitev pa obstaja in sicer dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ) oziroma drugi steber. Na pomoč pri razlagi in nasvetih so nam priskočili na Skupni pokojninski družbi, članici Skupine Triglav.
Nam lahko za začetek poveste kaj o samem gibanju pokojnin’ Padanje ali dvig, kako kaže nam mladim?
Gibanje pokojnin v smislu same višine zneska. Trend padanja se je ustavil oziroma bi lahko rekel, da se je že malo obrnil navzgor, na bolje. To se predvsem pozna zaradi kasnejšega upokojevanja. To pa prinese in bo prineslo, da bodo ljudje manj časa v pokoju. Zaenkrat je višina povprečne pokojnine pri nekako 60 % povprečne neto plače v Sloveniji, kar pa je prenizko za dostojno in mirno življenje.
Problem, ki bi ga tu rad izpostavili je ta, da se pokojnine ne usklajujejo z rastjo plač, kar je zlasti težava najstarejših upokojencev.
Dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma drugi steber. Kaj točno to je?
Prvi steber je tista klasična pokojnina, ki je obvezna za vse delodajalce, zaposlene, samozaposlene in študente. Medtem ko je drugi steber prostovoljna izbira posameznika oziroma delodajalca. Čeprav je drugi steber po nekih mednarodnih zakonodajah obvezen, je pri nas prostovoljen. Tu gre za to, da denarja ne daješ v vrečo, ki se prazni takoj (trenutnim upokojencem), ampak v vrečo, ki jo boš ob upokojitvi praznil sam. Ko se upokojiš tako dobiš klasično pokojnino iz prvega stebra in dodatek iz prostovoljnega oziroma drugega stebra. Tisto, kar si sam privarčeval torej.
Namen vsega tega je, da prideš iz tistih 60 % na 70, 80 ali več procentov povprečne plače, ki ti že omogoča lažje življenje v starosti in s tem boljši standard.
Zakaj se nam mladim splača že zdaj začeti z varčevanjem?
Najlažje to opišemo z učinkom obrestno obrestnega računa. Če varčuješ z določenim zneskom 40 let ali z istim zneskom 30 let, boš imel čez 40 let dvakrat več denarja kot po tistih 30 let varčevanja. Obrestno obrestni račun. Zavedam pa se, da imajo mladi še sto drugih problemov in želj pred upokojitvijo. Tako je najbolje, da je sam delodajalec tisti, ki to omogoča in s tem spodbudi mlade k varčevanju.
Informativni izračun dodatne pokojnine
Bi rad videl koliko denarja bi imel, če bi jutri začel varčevati za upokojitev. Poigraj se s številkami in poglej kakšna pokojnina te čaka tukaj.
Omenili ste delodajalca. Ko izbiramo zaposlitev ali je delodajalec, ki ti omogoča DPZ v prednosti pred tistim, ki tega ne omogoča?
Seveda. Če le imate možnost izbire med delodajalci je to na razgovoru zelo pametno vprašanje. Zavedati pa se moramo, da to ni denar, ki ga koristiš zdaj, ampak ob upokojitvi. Naš drugi nasvet bi bil ta, da pri delodajalcu, ki tega ne omogoča, kot zaposleni sam sprožiš debato o tem. To je ena pot, druga pa je, da v DPZ zaposleni vplačuje sam. Če se izrazimo v jeziku mladih, pa je pot preko delodajalca bolj elegantna.
Več o možnostih varčevanja si lahko prebereš tukaj.
Veliko mladih bi verjetno raje izbralo denar zdaj in ne čez 50 let. Kaj jim svetujete?
Svetujemo jim, da izberejo delodajalca, ki jim bo zagotavljal varčevanje v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja. V tem primeru se jim ne bo potrebno odpovedovati ničemur. Za mlade je to še posebej pomembno, saj je nerealno pričakovati, da bodo sami že na začetku svoje karierne poti pričeli s pokojninskim varčevanjem. Mladi verjetno svoje upokojitve ne vidijo na horizontu, zato jim je pravzaprav vseeno, če bodo z varčevanjem za vsak evro dobili ob upokojitvi, čez 40 ali več let, 5 ali celo 10 evrov. Za mlade je upokojitev enostavno predaleč in v varčevanje jih mora nekdo vključiti, najbolje delodajalec.
Ko govorimo o zneskih in denarju. Kaj se z denarjem dogaja, ko gre od zaposlenega k vam v pokojninsko družbo?
Denar se vplačuje pokojninski družbi, torej nam. Mi pa ga v skladu z zakoni in poslovnimi načrti pretopimo v delnice, obveznice, sklade, depozite in tako naprej. Vse je točno določeno, kolikšen znesek in kam se naloži. Tu pride potem v vednost naložbena politika življenjskega cikla. Same sklade prilagajamo starosti varčevalca. Tisti mlajši si načeloma lahko privoščijo malo večje tveganje, ki pa lahko prinese veliko višjedonose. Z leti pa se potem premikaš v mešani oziroma zajamčen sklad, kjer tveganja ni oziroma je minimalno.
Kaj se zgodi z denarjem, če zamenjamo delodajalca oziroma službo?
Vedno je možnost zamrznitve varčevanja, ki se lahko nato spet prične, ko si varčevalec to zaželi. Če je drugi delodajalec pri drugi družbi, lahko denar varčevalec denar prenese tja ali pa ima denar razpršen v več družbah. Tu je vse odvisno od posameznika, nekateri imajo radi razpršeno, drugi pa vse na enem mestu.
V današnjih časih lahko vidimo, da denar kar izgine. Kaj bi povedali tistim, ki so morda skeptični o tem ali bo denar dejansko njihov?
Sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja je zelo reguliran. Varčevalci so posredni lastniki kapitalskih naložb, ki jih v njihovem imenu po strogih pravilih upravljamo izvajalci. Vgrajenih je veliko varovalk, ki varčevalce ščitijo pred negativnimi vplivi. Kar pa ne pomeni, da bo imel sklad v vsakem obdobju pozitiven donos. Če nekako poenostavimo, je poslovanje skladov nekako sorazmerno z gospodarstvom. V naši skoraj 20-letni zgodovini je naš donos pozitiven. Seveda pa ima lahko kakršna koli destabilizacija sveta v katerem živimo, vpliv na sam donos in sklade.
Denar je naložen na polici. Ali ga lahko varčevalec kadarkoli vzame?
Če varčevanje financira delodajalec je denar na računu do posameznikove upokojitve. To je zakonska zahteva in se sprememb ne pričakuje. Kar pa varčevalec financira sam, pa lahko dvigne in prejme kadarkoli. To mu odsvetujemo, saj se tu pojavijo davki, ki znižajo privarčevano vsoto. Gre za pokojninsko varčevanje in seveda je najpametneje, da se denar koristi takrat.
Ali lahko varčevalec kadarkoli vidi stanje privarčevanega zneska in ostale stvari kot sva jih omenila (donos, vplačila,..)?
Vsak, ki postane konkretno naš član ali član katere koli druge družbe, dobi svoj račun na portalu. Pri nas je to portal i.Triglav. Tam si lahko ogleda stanje na računu, vplačila, svoje podatke in tudi kontaktira z nami. Skupna pokojninska družba pa tudi enkrat letno pošilja stanje na računu, vplačila in donose. Tako varčevalec dobi vse potrebne informacije. So pa vedno možnosti telefonskega klica, maila in obiska pri nas.
Kaj lahko bodoči varčevalec pričakuje od Skupne pokojninske družbe in zakaj bi izbral vas?
Za začetek bi tu povedali, da vse družbe, ki to storitev opravljajo v Sloveniji, imajo znanje, vsa dovoljenja in prave ljudi. So pa nekatere, ki lahko zraven tega dodajo še neke določene bonitete. Mi tako kot del skupine Triglav, omogočamo nekatere ugodnosti pri zavarovanjih Triglav. Pri samem produktu (varčevanju) pa razlik pravzaprav ni. Gre za isti produkt z minimalnimi razlikami. Gre za zelo strogo definirano upravljanje in tako ne sme prihajati do razlik. Kot Triglav pa imamo tudi tisto zaupanje ljudi, ki cenijo tradicijo in je to lahko le odlično. Vsak bodoči varčevalec bo pri nas del te tradicije in zaupanja.
Urednik portala Student.si
