Vojaški rok

Vojaška dolžnost ali obveznost je z zakonom urejena dolžnost državljanov, da nekaj časa izvajajo neke obveznosti v oboroženih silah. Je neprostovoljni nabor ljudi z namenom vključiti jih v državno vojsko oziroma oborožene sile. To je eden izmed načinov povečevanja vojske in vojne pripravljenosti. Čas služenja je od države do države drugačen, pogojujejo mu ekonomski, geografski in demografski dejavniki. V Sloveniji je bila obvezna do leta 2004, ko se je zaradi uvedbe profesionalne vojske ukinila.

Uvedba ponovnega služenja

Že nekaj let se v naši državi šušlja o ponovni vzpostavitvi služenja vojaškega roka, ki mu predvsem starejše prebivalstvo ne nasprotuje. Daleč v ozadju vidimo vprašanje, kdo bo branil državo, pred njim vidimo zelo zanimiva mnenja. Pomehkuženi fantje, nezmožni očetje, neznanje vihteti puško in podobno.

»Ženske so vse bolj zgrožene nad dejstvom, da so moški vse bolj mehkužni, neiznajdljivi, občutljivi, niso primerni ne za moža ne za gospodarja ne za očeta.« je mnenja Jani Ivanuša iz stranke SNS.

»Vidimo kaj je danes z mladino. Droge, telefoni, pussyji sem ter tja, jokovci, nobenemu se nič ne ljubi, noben ne bi imel nobene odgovornosti in pozabljajo kje so rojeni. Nobene domovinske zavesti ni« je povedal poslanec stranke SNS, Zmago Jelinčič Plemeniti in nadaljeval: »Mislim, da so mladi zdaj za to, da se uvede vojska predvsem pa vem, da so njihove mame 80 % za to, da se njihove mulce da v vojsko.«

»Danes nimamo moških. Danes je pussy, ki vzame telefonček, gre malo naokrog in se dobi s prijateljem in se usedeta en drugemu v naročje pa drkata telefon« pravi Zmago Jelinčič z res sočno prispodobo današnjega moškega.

Obveznost

Vojaški rok bi bil obvezen za moške, ki bi postali obvezniki služenju z 17 letom starosti. Nabor bi se izvedel pri 18 letu, služiti pa bi začeli ob dopolnjenem 19. letu. Vojaški rok bi tako trajal 6 mesecev in v tem času bi fantje pridobili vse potrebno znanje, ki ga bodo potrebovali v primeru groženj ali česa hujšega. Za služenje civilnega roka predvidevajo v tem primeru 12 mesečno služenje.

»Menim, da bo predlog sprejet, saj je dvakrat idejo o obveznem služenju vojaškega roka glasno in jasno izpostavil tudi Milan Kučan.« je mnenja Žan Mahnič pri stranki SDS. V primeru študija bi z vojaško obveznostjo začeli po koncu le tega.

Kakšna bo odločitev

Kolikor smo seznanjeni, sta stranki Levica in SD izrecno proti temu predlogu. Na drugi strani sta SNS in SDS, ki močno želita ponovno vzpostavitev vojaškega roka. Na vrhu pa LMŠ, ki temu sicer nasprotuje, a je vseeno odprta za predloge in bo poslušala vse strani.

Kakšno spremembo pri tem bo prinesel odstop Karla Erjavca kot obrambnega ministra in nastop njegovega naslednika bomo še videli. Prav tako bo novo vlogo odigrala stranka DeSUS, ki ima novo vodstvo, ki bo v prihodnjih tednih pokazalo svoja prepričanja in adute. Če do sprejetja tega predloga pride se bi lahko služenje vojaške obveznosti začelo že to leto.

Ali se nam bo to izplačalo

Slovenska profesionalna vojska je nekaj, kar zadnjima dvema, skoraj trem vladam ni uspelo ohraniti na željenem nivoju. Tako so pri SDS enotni, da želijo vzpostavitev vojaškega roka ali pa dvigniti profesionalno vojsko na nekdanji nivo. Sprejetje predloga bi državo stalo nekaj nad 30 milijoni evrov. Stanje vojašnic, oprema za nove vojake in vse kadrovske in logistične zadeve, ki bi bile potrebne za ponovno vzpostavitev stojijo na zelo majavih tleh. Tako bo to vidno v naslednjih nekaj tednih oziroma mesecih. Do takrat pa vam je na voljo nekaj spodnjih številk s katerimi se lahko poigravate, če želite. Število pripadnikov vojske, ki je profesionalnih oziroma aktivnih. Od teh ima le Avstrija obvezno služenje vojaškega roka.

Slovenija: 7 tisoč z 2,1 milijona prebivalcev
Avstrija: 47 tisoč z 8,8 milijona prebivalcev
Hrvaška: 15 tisoč z 4,1 milijona prebivalcev
Italija: 95 tisoč z 60 milijonov prebivalcev
Madžarska: 25 tisoč z 9,7 milijona prebivalcev

Ugovor vesti

Če si med tistimi, ki mislijo, da bi se v primeru vzpostavitve služenja lahko skliceval na ugovor vesti, ki ti po zakonu določa, da ti ni treba sodelovati v vojski pred, med in po vojni boš služil v civilni zaščiti.

Drugi odstavek 6. člena Zakona o obrambi pravi: »Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v civilni zaščiti ali v drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč, oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v vojni.«

Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si