Društvo Focus, Ekologi brez meja in Pravična trgovina v Sloveniji se že nekaj časa ukvarjajo z okolju prijazno modo, jeseni pa so se še bolj poglobili v problematiko nakupovanja in hitre mode, ki za sabo pusti veliko odpadnega tekstila. Zagnali so projekt Obleka naredi človeka.
Težava tekstilne industrije
Oblačila so nekaj, kar potrebujemo, spremljajo nas vsak dan. »In na to se odziva tudi industrija, ki nas prepričuje, da potrebujemo vedno nov izgled in da bomo srečni, če bomo kar naprej kupovali,« so zapisali v organizaciji Pravična trgovina v Sloveniji.
Opozarjajo pa, da nihče govori o tem, »kako obremenilna je ta naša ‘potreba’ za okolje ter kako izkoriščani so ljudje vključeni v proces pridelave surovine, izdelave izdelkov ter nenazadnje prodaje.« Tako narejena oblačila vplivajo tudi na naše zdravje, še izpostavljajo.
Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo 1 odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, se reciklira, so izpostavili v društvu Focus.
Projekt Obleka naredi človeka
Cilj projekta je pridobiti čim bolj natančne podatke o stanju na področju oblačil v Sloveniji (koliko oblačil pride v državo, kaj se z njimi zgodi, kako dolgo življenjsko dobo imajo in koliko jih vsako leto konča kot odpadek).
Z raznimi aktivnostmi želijo doseči večjo ozaveščenost potrošnikov o problematiki oblačil z vidika prekomerne potrošnje ter oblačilnih odpadkov, da bi začeli spreminjati svoje navade iz potrošnikov v uporabnike.
Želijo vzpostaviti tudi dialog z odločevalci in jih spodbuditi k razmisleku o sprejemu ustreznih politik in ukrepov za izboljšanje situacije, so zapisali v društvu Focus.
Potrebno bo še veliko truda
V prvi fazi projekta Obleka naredi človeka ugotavljajo, kakšno je stanje področju oblačil v Sloveniji. Kot je dejala Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, jih zanima, koliko oblačil zavržemo in kaj se z njimi dogaja, ko pridejo do komunalnih podjetij, poroča Radio Maribor.
Na njihov anketni vprašalnik je odgovorilo že okrog 1300 vprašanih. Kot je povedala Sreševa, so iz hitrega pregleda vprašalnika ugotovili, da veliko ljudi še vedno nakupuje v trgovinah s hitro modo. Dodala je, da je to prevladujoč način nakupovanja in še ogromno bo treba vložiti, da se bodo naše vsakdanje nakupovalne navade spremenile, še piše Radio Maribor.
Narašča trend kupovanja iz druge roke
Kot je še dejala Sreševa, bo treba vložiti še truda, da se bodo potrošniki začeli zavedati svoje odgovornosti na tem področju in vedno več kupovali iz druge roke, si izmenjali oblačila ali kupovali oblačila, ki so narejena v Sloveniji.
Je pa povedala, da gre pri kupovanju v trgovinah, ki prodajajo modo iz druge roke, za trend. »Ta trend narašča, že dolgo časa ni več tabu ali namenjen ljudem, ki si ne morejo privoščiti česa več.«
Vsak naj naredi svoj del
Projekt se prevaja tudi v kampanjo, ki ne nagovarja le potrošnika. Nagovoriti želijo več ciljnih javnosti, ki lahko na svoj način pripomorejo k spremembam na bolje, so zapisali v organizaciji Pravična trgovina v Sloveniji.
Nagovarjajo
- posameznike, ki lahko kot uporabniki (potrošniki) spremenijo kakšno svojo navado v bolj trajnostno;
- proizvajalce, da nehajo izkoriščati ljudi in okolje za svojo korist ustvarjanja vedno večjih prihodkov;
- politike, da ustvarijo pogoje, v katerih izkoriščanje ljudi in okolja ne bo več mogoče;
- prodajalce (trgovce), da začno spraševati, od kod prihajajo oblačila, ki jih prodajajo;
- izobraževalni sistem, da te teme vključi v proces izobraževanja – globalno učenje;
- umetnike, da s svojimi aktivnostmi opozarjajo na probleme, hkrati pa pomagajo oblikovati drugačne rešitve;
- medije, da poročajo o razmerah in spodbujajo k drugačnemu delovanju ter opozarjajo na primere dobrih praks in
- druge, ki lahko na kakršen koli način pripomorejo, da se obstoječa situacija izboljša.
Novinar
