Plastike se na vsak način želimo znebiti: ni zdrava, ni trajnostna, povzroča probleme z mikroplastiko. Zato stremimo k bolj trajnostnim alternativam, recimo k uporabi stekla, kartona in aluminija. Pa so te res boljša izbira? Katero embalažo bi ti izbral za 350 mL pomarančnega soka, da bi ga kupcu ponudil v kar najbolj trajnostni embalaži? Točno to vprašanje so si postavili raziskovalci z Univerze Massachusetts Amherst in prišli do presenetljivega odgovora.
Najprej z anketo preverili odgovor javnosti
Prehranski strokovnjaki so 847 ameriškim potrošnikom v anketi najprej zastavili naslednje vprašanje: »Katero vrsto embalaže bi kot najbolj trajnostno možnost izbrali za 350 mL pomarančnega soka?
- Aluminij/pločevinko, narejeno iz recikliranega materiala;
- Karton, ki je biorazgradljiv/kompostabilen;
- Steklo, ki je 100 % primerno za reciklažo; ali
- Plastiko, ki je biorazgradljiva/kompostabilna?«
Večina vprašanih je izbrala steklo – napačen odgovor! Ko so morali različne tipe embalaže razvrstiti od najbolj do najmanj trajnostnega, se je najpogostejši odgovor glasil: steklo, karton, aluminij, plastika. Resnica je precej drugačna.
Steklo pravzaprav na dnu lestvice
Izbira najbolj trajnostne embalaže je odvisna od vrste produkta, velikosti in teže ter drugih dejavnikov. Za konkreten primer 350 mL pomarančnega soka pa je pravilen vrstni red:
- Karton
- Plastika
- Pločevinka
- Steklo
Vrstni red je rezultat analize življenjskega cikla vseh štirih vrst embalaže in je presenetil celo raziskovalce. Slaba uvrstitev steklene embalaže je posledica velike količine energije, ki se porabi za pridobivanje in reciklažo stekla. Precej manj energije je na primer potrebne za pridobivanje ali predelavo plastike. Pri tem so upoštevali tudi dejstvo, da je plastika lažja in med drugim zahteva manj energije za transport.
Bolj kot trajnost je potrošnikom pomembna cena
Glavni namen raziskave ni bil le rangiranje štirih tipov embalaže, ampak razumevanje motivacije, ki vodi potrošnike pri sprejemanju odločitev glede embalaže. Tako so bile pomembne tudi druge lastnosti, recimo cena in življenjski slog. Vprašalnik je tako vseboval več vprašanj, ki so posnemale realne situacije v življenju potrošnika. Več možnosti, med katerimi je treba izbrati, in pri tem sprejeti določene kompromise. Raziskovalci so opazili, da je večina potrošnikov izkazala željo po nakupu trajnostne embalaže, a na koncu je glavno motivacijo pri izbiri vodila cena. Potrošniki so v praksi na prvo mesto postavili čim nižjo ceno, sledil je tip embalaže, nato opis produkta in nazadnje opis embalaže.
Idealna izbira: $1,10, steklo, lokalnega porekla in 100 % primerno za reciklažo
Idealen pomarančni sok bi glede na odgovore potrošnikov stal $1,10, kupili pa bi ga v stekleni embalaži. Sok bi bil lokalnega porekla, embalaža pa v celoti primerna za reciklažo. Sporočilo prehranski industriji je torej, da so potrošniki motivirani k izbiri trajnostne embalaže, dokler je tudi cena ugodna. Raziskava pa zaključuje, da je izbira embalaže le en dejavnik, ki vpliva na okoljski vtis. Najbolj praktičen način, s katerim lahko potrošniki poskrbijo za večjo trajnost, pa je zmanjšanje odpadne hrane. Pet nasvetov, kako to storiti, je zbrala organizacija Združenih narodov v spodnjem posnetku.
Novinar
