Olimpijski parki po OI: zaraščeni spomeniki športu

Barcelona, London, Peking, Torino … to so le nekatera izmed mest, ki so v zadnjih desetletjih gostila Olimpijske igre. Gradnja športnih objektov gostitelje OI običajno stane več sto milijonov evrov. Vprašanje je, kaj se s tako imenovanimi olimpijskimi parki zgodi, ko tekmovalci, navijači in novinarji odidejo.

OI privabljajo turiste

Gostovanje OI naj bi mestu gostitelju prineslo veliko ugodnosti, predvsem promocijo po celem svetu in posledičen porast obiska turistov. Dober primer je Barcelona, ki je poleti 1992 gostila OI, kar je mestu v naslednjih letih prineslo naval turistov iz tujine. Gostovanje OI je v turističnem smislu dobro vplivalo tudi na Torino (2006) in Salt Lake City (2002).

Barcelona
Barcelona je danes eno najbolj obiskanih evropskih mest.

Razvoj mesta

Težko bi trdili, da je London, kjer so OI potekale leta 2012, potreboval kakršnokoli promocijo, kar se turizma tiče. Olimpijski park so zgradili v Stratfordu na vzhodnem, revnejšem in bolj industrijskem predelu britanske prestolnice. Gradnja je Stratford pomagala razviti, zgradili so veliko stanovanj, mnogi športni objekti pa so še vedno v uporabi. Kritiki kljub temu trdijo, da so za gradnjo porabili veliko preveč denarja in da se je veliko ljudi moralo preseliti proti svoji volji, poleg tega pa bi se Stratford dalo razviti tudi brez pomoči OI.

The Queen Elizabeth Olympic Park
The Queen Elizabeth Olympic Park, London

Zapuščeni parki

Prizorišči OI v Atenah (2004) in Sarajevu (1984) sta danes polni grafitov, v Pekingu in Riu de Janeiru pa ju prerašča zelenje. To so žalostni prizori, glede na to, koliko denarja se porabi za gradnjo: Montreal (1976) je tako imenovani olimpijski dolg nehal plačevati šele tri desetletja po gostovanju OI, v Sochiju pa so za zimske OI (2014) porabili vrtoglavih 50 milijard dolarjev.

Olimpijski park v Sarejevu
Olimpijski park v Sarejevu danes / ELVIS BARUKCIC/AFP via Getty Images

Pametnejša gradnja

Olimpijski komite lokalne organizatorje sicer spodbuja, naj bodo kreativni pri iskanju cenejših rešitev ter naj imajo pri tem v mislih razvoj mesta in regije. Komite vidi rešitev v razporeditvi olimpijskih objektov po večji površini; te bi tako potekale v celi regiji ali celo celi državi, ne pa samo v enem mestu. Zimske OI leta 2026 bosta tako gostili italijanski mesti Milano in Cortina. V Tokiu bodo za letošnje OI uporabili nekatere objekte iz OI leta 1964 in zgradili začasne objekte, ki jih bodo po koncu iger odstranili.

Tokio
Tokio
VIRCNN
Prejšnji članekTop 10 znanstvenih fenomenov ujetih na kamero
Naslednji članekKomentar: Kako je nova vlada vzela pozornost koronavirusu

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.