Ali veš, kaj je trajnostni razvoj? Danes je trajnostni razvoj vseprisoten koncept, zato se sploh ne sprašujemo, od kod izvira in kdaj je bil pravzaprav »izumljen«. Ker se o njem toliko govori, naj bi bil dobro poznan vsem. Vendar je pogosto nejasno definiran in napačno rabljen. Morda ga tudi ti mešaš s podobnimi pojmi? Kaj točno je torej trajnostni razvoj in kaj le marketinška raba omenjene besedne zveze?
Kratka zgodovina trajnostnega razvoja – ker je kratek tudi obstoj samega pojma
Naši generaciji je koncept trajnostnega razvoja dobro poznan, zato si morda težko predstavljaš, da še pred sto leti o njem ni govoril nihče. O tej temi se je več začelo razpravljati šele na okoljski konferenci v Stockholmu leta 1972. Leta 1980 je bila ustanovljena mednarodna zveza za ohranitev narave, štiri leta kasneje pa še Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED). Pomemben mejnik predstavlja tudi 1. vrh o trajnostnem razvoju, leta 1992 v Rio de Janeiru. Tebi najbolj poznan pa je verjetno Pariški sporazum o podnebnih spremembah leta 2016.
Trajnostni razvoj je več kot le boj proti podnebnim spremembam
Ob kopici sorodnih si pojmov, ki so povrh vsega pogosto rabljeni v nekoliko napačnem kontekstu, hitro pride do zmešnjave. Tako pogosto ne ločimo med trajnostnim razvojem, varovanjem okolja ter boju proti podnebnim spremembam. Trajnostni razvoj je precej širok pojem, ki poleg okolja zaobjema še razvoj družbe in ekonomije. Gre za način delovanja človeške družbe, pri katerem se izognemo nevarnostim, ki jih povzroča izčrpavanje naravnih virov in onesnaževanje okolja. Njegov namen je zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.
17 ciljev do leta 2030 – nam jih bo uspelo uresničiti?
Organizacija združenih narodov (OZN) je septembra 2015 sprejela Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki združuje vse tri razsežnostni trajnostnega razvoja: ekonomsko, socialno in okoljsko. Povzela jih je v 17 ciljih trajnostnega razvoja (tako imenovani »Sustainable Development Goals – SDGs«), ki naj bi jih človeštvo doseglo do leta 2030. To so:
- Odprava revščine
- Odprava lakote
- Zdravje in dobro počutje
- Kakovostno izobraževanje
- Enakost spolov
- Čista voda in sanitarna ureditev
- Cenovno dostopna in čista energija
- Dostojno delo in gospodarska rast
- Industrija, inovacije in infrastruktura
- Zmanjšanje neenakosti
- Trajnostna mesta in skupnosti
- Odgovorna poraba in proizvodnja
- Podnebni ukrepi
- Življenje v vodi
- Življenje na kopnem
- Mir, pravičnost in močne institucije
- Partnerstva za doseganje ciljev
Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja je Eurostat pripravil poseben nabor kazalnikov. Na spletni strani Statističnega urada si lahko ogledaš statistiko izbranih kazalnikov, ki so relevantni za Slovenijo. Nam bo torej uspelo?
Trajnostni razvoj: modna muha ali nujna rešitev prihodnosti?
Trajnostni razvoj je med drugim tudi pomembna točka številnih oglaševalnih kampanj, zato se poraja dvom o dobrem namenu in potrebi človeštva po trajnostnem razvoju. A obstajajo dejstva, ki zagotovo govorijo o nujnosti bolj trajnostnega načina življenja:
- Vsako sekundo na Zemlji izgine 000 kvadratnih metrov površine deževnega gozda.
- Vsak dan izumre v povprečju 137 vrst, kar znese okoli 50.000 vrst na leto.
- Obdelovalne površine na prebivalca se iz dneva v dan manjšajo, zato bo v prihodnosti še težje zagotoviti dovolj hrane za vse.
- Kisel dež ogroža in uničuje milijone hektarov gozdnih površin, vpliva pa tudi na ekosisteme tekočih in stoječih voda.
- Vsak dan po svetu umre 25.000 ljudi zaradi pomanjkanja vode oziroma onesnaženja.
- Površine nekaterih jezer (primera sta Aralsko jezero in jezero Čad) so se zaradi namakanja drastično zmanjšale.
- Koralni grebeni na Karibih, Sejšelih, Filipinih in v Perzijskem zalivu so že danes v veliki meri uničeni. V Perzijski zaliv se na letni ravni izlije kar 1,2 milijona sodčkov nafte.
Foto: visavietnam iz Pixabay
Novinar
