Trajnostni razvoj zagotavlja gospodarski in družbeni razvoj ob hkratnem varovanju okolja. Koncept trajnostnega razvoja ni bil vedno usmerjen izključno v ohranjanje ekosistema. Norveška političarka Gro Harlem Brundtland je leta 1987 v svoji prvi opredelitvi izjavila, da mora trajnostni razvoj zadovoljiti potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi pri tem ogrozil možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe. To miselnost so postopoma zamenjale ideje, ki so upoštevale pomen okolja za človekov razvoj, dokler ni bil leta 1994 postavljen sodoben koncept trajnostnega razvoja, ki ljudem omogoča normalno življenje, ne da bi ogrozili delovanje naravnih ekosistemov.
Hermann Daly je določil tri pogoje, ki omogočajo trajnostni razvoj:
- uporaba naravnih virov ne sme presegati stopnje njihove regeneracije,
- sproščanje strupenih snovi ne sme presegati najvišje določene meje in
- akumulacija neobnovljivih virov mora skozi čas ostati nespremenjena.
Ampak samo besede ne zadoščajo za zaustavitev globalnega onesnaževanja. Družba se mora naučiti spremeniti svoje navade v primeru, ko te škodijo okolju. V tem smislu so se na energetskem in okoljskem področju v zadnjih letih zgodili pomembni premiki, uporabljajo se tehnologije, ki nam omogočajo izkoriščanje obnovljivih, čistih in varnih virov namesto neobnovljivih virov, ki skoraj vedno vključujejo tveganje pri njihovi uporabi (jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima, izliv nafte v Mehiškem zalivu ipd.).
Strategija trajnostnega razvoja je po Vrhu Združenih narodov 2005 razdeljena v tri stebre:
- gospodarski razvoj,
- socialni razvoj in
- varstvo okolja.
Kako pa lahko za trajnostno prihodnost poskrbite sami?
Sami lahko naredite veliko! Tako lahko občutite vse pozitivne učinke trajnostnega ravnanja, hkrati pa tudi spoznavate vse posledice nepotrebnega zapravljanja in obremenjevanja okolja.
Že energija je dobrina, pri kateri je mogoče varčevati na sto in en način! Le malo energije morate vložiti. Spodaj je navedenih nekaj ukrepov, s katerimi tudi sami lahko pripomorete k trajnostnem razvoju.
Ogrevanje/hlajenje:
- Prilagodimo temperaturo glede na dejanske potrebe in zunanje temperature.
- Ne zastirajmo ogrevalnih teles in zračite prostor.
Hišni aparati in naprave:
- Hladilnika in zamrzovalne skrinje ne odpiramo po nepotrebnem.
- Električnih naprav, kot so TV, radio, prevajalnik DVD, ne puščajmo v stanju pripravljenosti »standby«.
- Izključimo naprave za zabavo in rekreacijo, ki jih ne uporabljamo.
- Po uporabi izključimo računalnike, monitorje in telefone iz električnega omrežja.
Kuhanje:
- Količina vode za kuho naj ne bo po nepotrebnem prevelika, da bo voda hitreje zavrela.
- Kadar je le mogoče, za kuhanje uporabljajmo ekonom lonec.
- Ko voda zavre, zmanjšajmo moč kuhalne plošče do točke, da voda še vedno vre.
- Hrana je okusnejša, če je ne razkuhamo, s tem pa tudi smotrno ravnamo z energijo.
- Velikost kuhalne plošče izberemo glede na premer posode.
- S kuhanjem v pokriti posodi lahko zmanjšamo porabo električne energije tudi do trikrat.
- Kuhalno ploščo izklopimo nekaj minut pred koncem kuhanja, saj je v plošči dovolj toplote, ki nam bo hrano skuhala do kuhanega.
- Za odtajanje zamrznjenih jedi raje uporabljajmo mikrovalovko, če jo imamo na razpolago.
- Jedi raje pogrevajmo na kuhalnih ploščah kot v klasičnih pečicah, še raje pa v mikrovalovnih pečicah.
Razsvetljava:
- Vedno ugasnimo luči, ko zadnji zapuščamo prostor.
- Čim bolje izkoristimo dnevno svetlobo.
- Poskrbimo, da so luči, reflektorji in ostala svetila redno očiščeni, ker nam čiste luči dajejo več svetlobe.
Drugo:
- Ločujmo odpadke.
- Varčujmo s pitno vodo.
Projekt podpira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad
Projekt podpira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad.
