Vsi smo se naučili ločevati odpadke, kupujemo biorazgradljive vrečke in ploskamo podjetjem, ki jim uspe zmanjšati ogljični odtis. Ko vidimo divje odlagališče odpadkov morda ne kličemo policije,vseeno pa se z žalostjo zagledamo vanj. Ali bi se z žalostjo zagledali tudi v potratno infrastrukturo, ki poganja svetovni internet? Morali bi se.
Onesnaževalec internet
Kar ne vidiš, ne boli, pravijo. Težko si predstavljamo internet kot onesnaževalca, saj vendar ni stvar, ki jo lahko vržemo v naravo, kjer se ne bo razgradila še 10.000 let. Internet res ni nekaj oprijemljivega, vendar poslopja, modemi, procesorji in shrambe, ki ga omogočajo, so. Leta 2012 je bilo po svetu pol milijona podatkovnih centrov (data centers), zdaj jih je preko 8 milijonov, piše danska okoljevarstvenica Gittemary. Porabijo toliko elektrike kot celo Združeno Kraljestvo in doprinesejo 2 % toplogrednih plinov, kar jih postavlja ob bok letalskim prevozom.
Nevarnost podatkovnih centrov
Podatkovni centri so temelj informacijske družbe, hitrega pretoka podatkov, streaming strani, socialnih omrežij, oblakov … Njihovi modemi in procesorji omogočajo brskanje, predvajanje video posnetkov in poslušanje glasbe več kot polovici človeštva. Njihove shrambe hranijo petabajte podatkov od najbolj zaupnih vladnih dokumentov do stotin slik Gregorja Čeglaja. Vsi ti procesi porabljajo veliko energije, ki pogosto pride iz fosilnih goriv. Poleg tega je treba električne naprave hladiti, za kar je potrebna dodatna energija. Google svoje centre hladi kar z okoliško vodo in stopa v prepire z lokalnim prebivalstvom.
Da o izdelavi vseh teh komponent sploh ne govorimo. Za pametni telefon se porabi približno 230 kilogramov surovin, zdaj pa si predstavljaj celo omaro serverjev. Kot že rečeno centri potrebujejo hladilne sisteme, desetine ventilatorjev, rezervnih baterij, zaščito pred poplavami in požari (da se ne ponovi zgodba s Partis.si).
Leta 2017 je Green Peace objavil dokument Click Clean, v katerem je ocenil nekatera največja internetna podjetja. Oglej si, kako so se Netflix, YouTube ali Facebook odrezali v zagotavljanju trajnostnega delovanja.
Za konec pa še nekaj nasvetov, kako naravo razbremeniti svojega digitalnega ogljičnega odtisa:
Ne uporabljaj YouTuba za glasbo v ozadju. Raje svoj najljubši white-noise predvajaj iz računalnika.
Glasbo shrani na računalnik in jo poslušaj offline. Pravzaprav shranjuj čimveč stvari na svoj trdi disk.
Kadar imaš priložnost, glej Netflix ali HBO serije v skupini. Hvaležni ti bodo prijatelji in narava.
Počisti svoj oblak, e-mail, Facebook galerijo, google drive. Ohrani le relevantne in pomembne datoteke. Če se od česa težko ločiš, to shrani na trdi disk svojega računalnika.
Uporabi naravi prijazen brskalnik. Eden izmed njih je Ecosia.
Manj časa preživi na spletu. To nam trobijo vsi po vrsti že od petega razreda osnovne šole. Vendar je res. Vsaka minuta šteje.
Novinar
