So za sporno oglaševanje prehranskih dopolnil krivi mediji?

Social media on display with fake news and hoax information. Searching on tablet, pad, phone or smartphone screen in hand. Abstract concept of news titles broadcasting 3d illustration.
Foto: Arkadiusz Warguła iz iStock

Zdravstveni inšpektorat RS obravnava mnoge primere neskladnega oglaševanja prehranskih dopolnil. Najpogosteje se zavaja s pripisovanjem učinkov preprečevanja, zdravljenja in ozdravljenja bolezni.

Kakšna je vloga medijev pri lažnem oglaševanju?

Sporni oglasi se predvajajo pri raznih ponudnikih medijskih storitev, ki nosijo del krivde za lažne vsebine. Za točnost navedb v oglasu je odgovoren naročnik, skladnost oglasa z zakonskimi zahtevami pa je v pristojnosti izdajatelja. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je pozvala medije k spoštovanju zakonodaje. Hkrati je javnost obvestila o napovedanem stopnjevanju aktivnosti na področju oglaševanja prehranskih dopolnil in povezanem delovanju pristojnih institucij.

Razpršena regulacija področja oglaševanja prehranskih dopolnil

Kljub zakonodaji, ki potrošnika pomanjkljivo ščiti pred zavajanjem, je namen regulacij jasen. Njihov primarni cilj je varovanje javnega zdravja, čemur se bodo posvetili tudi v AKOS. Pri aktivnostih bo sodeloval tudi Zdravstveni inšpektorat RS, Inšpektorat za kutluro in medije, Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

VIRVladni portal GOV.si
Prejšnji članekMartinovanje 2024: Kje martinovati novembra?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.