V letu 2023 je razpoložljivi dohodek na prebivalca v osrednjeslovenski statistični regiji znašal 17.372 evrov, kar je bilo za 4,6 odstotkov višje od državnega povprečja, ki je takrat znašalo 16.615 evrov.
Najnižji razpoložljivi dohodek so imeli prebivalci pomurske regije. Tam je obsegal 14.792 evrov, kar je za 11 odstotkov nižje od državnega povprečja. Za osrednjeslovensko regijo pa je Pomurje zaostalo za kar 17,4 odstotkov.
V primerjavi z letom 2022 je razpoložljivi dohodek na ravni države za 8 odstotkov višji
Razpoložljiiv dohodek na prebivalca se je povečal, a manj kot leto prej, ko je bila letna rast 10-odstotna. Najmanj, za 4,4 odstotke, se je zvišal v podravski regiji, najbolj pa v zasavski – tam je narastel za kar 10,4 odstotkov. Osrednjeslovenska in posavska regija sta zabeležili po 10,3 in 10-odstotno rast.
Vse večje razlike v dohodku med regijami
Kazalnik razpršenosti se je v primerjavi z letom prej zvišal za 1,0 odstotne točke, kar pomeni, da so se razlike v razpoložljivem dohodku na prebivalca med regijami povečale. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je v regijah od državnega povprečja odstopal v povprečju za 3,3 odstotke.
Kar štiri regije so po deležu razpoložljivega dohodka v primarnem dohodku gospodinjstev ostale pod povprečjem
Delež razpoložljivega dohodka v primarnem dohodku gospodinjstev je bilo v letu 2023 od državnega povprečja nižje v štirih statističnih regijah. Državno povprečje je znašalo 88,8 odstotkov. Podpovprečni delež so zabeležili v osrednjeslovenski (84,2 odstotka) in gorenjski (87,6 odstotka) regiji. Nižji je bil še v jugovzhodni Sloveniji (88,2 odstotka) in v primorsko-notranjski regiji (88,7 odstotka).
Pod povprečje se po kazalniku uvrščajo regije z nadpovprečnim primarnim dohodkom na prebivalca. Tam prebivalci v primerjavi s prebivalci drugih regij ustvarijo višji primarni dohodek (od dela in kapitala), razpoložljivi dohodek pa se jim v procesu prerazporejanja relativno zniža.
Novinar
