Evropska služba za podnebne spremembe Copernicus (CS3) je sporočila, da bo leto 2024 skoraj gotovo preseglo leto 2023 kot najtoplejše leto v zgodovini meritev.
Zaradi Trumpove zmage nižja pričakovanja za pogajanja
Podatki so bili objavljeni pred prihajajočim podnebnim vrhom COP29, ki bo potekal v Azerbajdžanu. Države bodo poskušale pridobiti več sredstev za boj proti podnebnim spremembam. Zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah je znižala pričakovanja za pogajanja.
Pri Copernicusu sporočajo, da je bila od januarja do oktobra povprečna svetovna temperatura tako visoka, da bo leto 2024 skoraj zagotovo najtoplejše doslej – razen če bi se temperatura v preostalih mesecih nenadoma močno znižala.
Za rekord so krive podnebne spremembe
»Temeljni razlog za letošnji rekord so podnebne spremembe,« je za Reuters povedal Carlo Buontempo, direktor C3S. »Podnebje se segreva na splošno – na vseh celinah, v vseh oceanih. Zato se bodo ti rekordi še naprej rušili.«
Leto 2024 bo prvo leto, ko bo povprečna temperatura na planetu za več kot 1,5 stopinj višja kot v obdobju pred industrijsko revolucijo (1850–1900), ko so ljudje začeli industrijsko uporabljati fosilna goriva. Glavni vzrok za segrevanje so emisije ogljikovega dioksida zaradi kurjenja premoga, nafte in plina.
Podnebna znanstvenica Sonia Seneviratne z javne raziskovalne univerze ETH Zurich je dejala, da je ta mejnik ne preseneča. Vlade na vrhu COP29 je pozvala, naj sprejmejo odločne ukrepe za preusmeritev gospodarstev od fosilnih goriv, ki oddajajo CO2.
Se nam bo cilj Pariškega sporazuma izmuznil?
Države so s Pariškim sporazumom leta 2015 dosegle dogovor, da bodo poskušale preprečiti, da bi se globalno segrevanje povzpelo čez 1,5 stopinj Celzija. Tega cilja, ki se nanaša na povprečno globalno temperaturo skozi desetletja, še nismo presegli. C3S zdaj pričakuje, da se bo to zgodilo leta 2030.
»To je zdaj praktično za vogalom,« je dejal Buontempo.
Vsako zvišanje temperature povzroča ekstremne vremenske pojave. Oktobra so katastrofalne poplave ubile na stotine ljudi v Španiji, rekordni požari so divjali po Peruju, poplave v Bangladešu pa so uničile več kot milijon ton riža, kar je povzročilo strmo rast cen hrane. V ZDA je orkan Milton prav tako povzročil opustošenje.
Novinar
