Vprašanje
Pozdravljeni,
v medijih se veliko govori o spremembah, ki jih prinaša interventni zakon za študente, npr. omejitev koriščenja bonov in spremembe pri študentskem delu. Katere spremembe novi zakon v resnici prinaša za študente? Mi lahko poveste kaj več o tem?
Vnaprej se zahvaljujem za odgovor.
Lep pozdrav
Lucija
Odgovor
Zdravo Lucija,
interventni zakon, s polnim imenom Zakon o uravnoteženju javnih financ, objavljen v Uradnem listu št. 40/2012, deloma spreminja številne zakone. Med spremembami je res kar nekaj takšnih, ki spreminjajo (tudi) pravice mladih. Najpomembnejše spremembe so naslednje:
1. Spremeni se Zakon o visokem šolstvu v delu, ki določa pravico študentov do absolventskega staža. Sprememba je v tem, da študentom, ki v času študija koristijo pravico do t. i. bonusa, da torej ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer (zaradi neizpolnitve obveznosti), ne pripada pravica do absolventskega staža.
Pomembno pri tem je, da navedeno ne velja za študente, ki so pravico do bonusa izkoristili letos ali v katerem od prejšnjih študijskih let. To pomeni, da študentom, ki npr. letos ponavljajo ali so ponavljali pred časom (v teku študija), še vedno pripada absolvenstki staž. Po drugi strani pa študentom, ki bodo drugo leto ali pozneje, npr. ponavljali, kasneje v študiju ne bo pripadal študentski staž.
Vse navedeno ne posega v pravico študentov, da v primeru upravičenih razlogov (zdravstveni razlogi, udejstvovanje v organih univerze ipd.) zaprosijo za podaljšanje absolventskega staža.
2. Kot je večini študentov že znano, se spremeni Zakon o subvencioniranju študentske prehrane. Prva sprememba je v tem, da subvencionirane prehrane ni več mogoče koristiti med 8. uro zvečer in 8. uro zjutraj. Še vedno se lahko koristita po dve subvenciji na dan. Druga sprememba je v tem, da študentom ne pripada pravica do subvencionirane prehrane med 15. julijem in 15. avgustom.
3. Spremeni se Zakon o štipendiranju v delu, ki štipendistom omogoča pridobitev dodatka glede na dohodek v družini štipendista. Medtem ko so Zoisovi štipendisti s slabšim socialnim položajem do sedaj lahko pridobili poseben dodatek, te možnosti po novem ni več.
Na tem mestu velja omeniti še, da je bil isti dodatek odvzet tudi prejemnikom državne štipendije, in sicer že z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je reformiral sistem socialnih prejemkov in se je začel uporabljati 1. 1. 2012.
Poleg navedenega se kot začasni ukrep na področju štipendiranja v letih 2012, 2013 in 2014 ne objavi razpis za podelitev nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe; gre za nagrade v višini od 500 EUR do 5000 EUR, ki jih država podeljuje za posebne dosežke (raziskovalne naloge, projekte ipd.) na področju trajnostnega razvoja družbe.
Končno se spremeni tudi cenzus za pridobitev državne štipendije. Ta je bil do začetka leta 2013/14 znižan na 53 % povprečne plače že z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Po novem se bo omenjeni cenzus uporabljal do študijskega leta 2014/15. Po tem bo uveljavljen cenzus 64 % povprečne plače.
4. Spremenijo, t. j. nekoliko znižajo, se višine otroških dodatkov. Poleg tega so do sedaj otroški dodatki pripadali vsem družinam, v katerih je bil povprečni mesečni dohodek na družinskega člana nižji od povprečne plače, sedaj pa se cenzus zniža na 64 % povprečne plače. Na kratko, nekatere družine, ki so do sedaj bile upravičene do otroškega dodatka, po novem ne bodo več; nekatere družine pa bodo dobile nižje otroške dodatke. Nove višine si lahko ogledate v zakonu in tudi na spletu, npr. na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
5. Na področju študentskega dela se spremeni višina prispevkov, ki jih plačuje delodajalec od nakazil študentom preko študentske napotnice s trenutnih 12 % na 23 %. Sprememba na študente neposredno ne vpliva.
6. Starševsko nadomestilo (razen porodniškega) po novem ne more biti višje od dvakratnika povprečne plače, kar je znižanje glede na dosedanjo ureditev, po kateri je bila omejitev dve plači in pol. Poleg tega po novem znaša nadomestilo za polno odsotnost z dela 90 % osnove, medtem ko je bilo do sedaj nadomestilo 100 % osnove; 100 % osnove še vedno znaša nadomestilo, kadar osnova ne presega 763,06 EUR. Starševski dodatek po novem znaša 55 % neto minimalne plače, kar je zvišanje glede na trenutno višino starševskega dodatka.
7. Spremeni se sofinanciranje plačil vrtcev. Do sedaj so bila sofinancirana plačila staršev, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka, medtem ko je po novem sofinanciranje predvideno za starše, ki imajo v vrtcu dva ali več otrok. Ukinjeno je sofinanciranje za otroka, ki je dopolnil tri leta starosti v višini 50 %. Tudi višina subvencije za otroke, ki so do subvencije upravičeni, se zniža. Po novem znaša subvencija za prvega otroka, ki je upravičen do subvencije, 30%, nadaljnji otroci pa so še vedno oproščeni plačila.
8. Osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je osnova za določanje višine denarne socialne pomoči, se zniža z dosedanjih 288 EUR na 260 EUR.
Toliko v grobem o najpomembnejših spremembah. V primeru kakršnih koli nadaljnjih vprašanj se lahko vedno obrneš na nas.
Lep pozdrav
Simon Tertnik
