Bliža se konec leta in rad bi vedel nekaj več o nekaterih dohodninskih pojmih, ki mi niso najbolj jasni. Kaj pomeni biti vzdrževani družinski član in kaj imam jaz od tega oz. kaj s tem izgubim? Kakšna je povezava med vzdrževanim družinskim članom in davčnimi olajšavami? Celo leto sem delal preko študentskega servisa in z zaslužkom bom presegel višino študentske olajšave. Kaj se mi najbolj splača storiti?
Lep pozdrav, Majkl Džekson*
Pozdravljen Majkl Džekson!
Za začetek naj ti najprej pojasnim, kaj pomeni biti vzdrževani družinski član. Definicijo vzdrževanih družinskih članov vsebuje 115. člen Zakona o dohodnini, študente kot vzdrževane družinske člane pa zadeva 3. odstavek omenjenega člena, ki pravi:
„Za vzdrževanega družinskega člana se lahko šteje tudi otrok do 26. leta starosti, če se redno šola, ni zaposlen, ne opravlja dejavnosti in nima lastnih dohodkov za preživljanje oz. so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.’“(Za leto 2012 je ta meja posebne osebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana 2.382,13 EUR). „Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.“
Pri tem naj omenim, da se pod zgoraj omenjene lastne dohodke štejejo vsi dohodki, razen družinske pokojnine, dohodka za opravljeno študentsko delo, štipendije in dohodki otroka, ki so oproščeni plačila dohodnine.
Vzdrževanega družinskega člana, v našem primeru študenta, lahko uveljavlja eden izmed njegovih staršev (ali oba, če si olajšavo sorazmerno razdelita po dvanajstinah) in s tem enemu izmed staršev pripada posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana, ki mu niža njegovo davčno osnovo, od katere se potem plača dohodninska obveznost. Višina te olajšave je odvisna od dejstva, ali je to njun prvi, drugi, tretji vzdrževani otrok itd. Potrebno je omeniti, da je uveljavljanje svojega otroka kot vzdrževanega družinskega člana pravica staršev, zato študent ne more samovoljno spremeniti oz. ukiniti tega dejstva, vendar to lahko naredi le s soglasjem osebe (starša), ki ga uveljavlja.
Študentu, ki ga starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, ne pripada splošna davčna olajšava (olajšava, ki niža davčno obveznost za vse vrste prejetih dohodkov), saj splošna olajšava na strani študenta in dejstvo, da ga eden izmed staršev uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana, nista združljiva.
Torej, če opravljaš delo preko študentskega servisa in ob tem izpolnjuješ pogoje za posebno osebno (t. i. študentsko) davčno olajšavo, ti bo davčno osnovo znižala le ta olajšava, ob morebitnem presežku zaslužka nad višino posebne osebne olajšave, ki za leto 2012 znaša 3.228,45 EUR, pa bi moral plačati dohodnino. Pri tem je seveda potrebno imeti v mislih še dejstvo, da se ti za zaslužek, prejet na podlagi študentske napotnice, najprej avtomatično prizna 10 % normiranih stroškov (10 % študentskega zaslužka se pri obračunu sploh ne upošteva) in šele potem dobimo tvojo davčno osnovo, od katere moramo odšteti še vse pripadajoče olajšave.
Če te starši ne bi uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana, pa bi poleg posebne osebne olajšave lahko koristil še splošno davčno olajšavo v ustrezni višini.
Višina splošne olajšave je odvisna od višine letnega dohodka posameznika. Tako višine splošne olajšave za leto 2012 glede na dohodek lahko znašajo 6.373,24 EUR, 4.319,30 EUR ali 3.228,45 EUR. Splošno olajšavo ureja 111. člen Zakona o dohodnini.
Kaj torej storiti, če s svojim študentskim zaslužkom presežeš višino posebne osebne (študentske) olajšave? V tem primeru je najbolje preračunati, kaj se najbolj izplača tebi in hkrati tvojim staršem. Potrebno se je namreč zavedati, da enemu izmed tvojih staršev, v kolikor se boste dogovorili, da te starša ne uveljavljata več kot vzdrževanega družinskega člana, ne bo več pripadala posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana. Res pa je, da bi posledično v tem primeru tebi pripadala splošna olajšava.
Na tem mestu nekega splošnega napotka, kaj je v taki situaciji najbolje storiti, ne morem podati, saj je vse odvisno od vsakega posamičnega primera, predvsem od vseh dohodkov vpletenih v družini.
Kako spremeniti način uveljavljanja oz. ne več uveljavljati svojega otroka (študenta) kot vzdrževanega družinskega člana? To lahko tisti izmed staršev, ki te uveljavlja, stori do konca koledarskega leta tako, da to spremembo sporoči svojemu delodajalcu. Delodajalci te podatke nato posredujejo Davčni upravi RS (DURS), ki na podlagi teh podatkov potem izda ustrezne informativne izračune.
To spremembo pa je mogoče doseči tudi na druge načine. Ena izmed možnosti je, da se do datuma, ki ga določi DURS za vsako posamezno leto, na pristojno enoto DURS-a odda „Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine“. Vlogo se odda na posebnem obrazcu, ki ga objavi DURS na svoji spletni strani, z njo pa se način uveljavljanja neke osebe kot vzdrževanega družinskega člana lahko bodisi spremeni bodisi v celoti ukine. Vlogo odda tisti izmed staršev, ki te je uveljavljal. V letu 2012 je bil rok za oddaje te vloge 6. 2., tudi v letu 2013 lahko pričakujemo rok v približno enakem obdobju.
Zadnja možnost za spremembo načina uveljavljanja vzdrževanega družinskega člana pa je, da se to spremembo uveljavlja z ugovorom zoper informativni izračun dohodnine. Pri tem je zelo pomembno, da ugovor zoper informativni izračun vloži tako tisti izmed staršev, ki je študenta uveljavljal kot vzdrževanega člana, kot tudi študent, ki ga je roditelj uveljavljal. Vsak izmed njiju mora torej ugovarjati na svoj informativni izračun dohodnine, sicer ta sprememba ne bo uspešno dosežena.
To bi bilo zaenkrat vse z moje strani. V kolikor pa bi imel kakšno dodatno vprašanje glede vzdrževanega družinskega člana, dohodninskih olajšav ali česarkoli drugega v zvezi z dohodnino, pa ti predlagam, da se oglasiš v Študentski hiši SRCe, na Židovski stezi 6 na osebnem dohodninskem svetovanju, ali pa nam svoja vprašanja postaviš preko telefona, elektronske pošte ali na našem forumu.
Za konec naj omenim še, da je Zavod študentska svetovalnica od nedavnega vpisana na seznam organizacij, ki ji lahko namenite 0,5 % svoje dohodnine, ki bi ga sicer v obliki dohodnine plačali državi. To lahko storite s pomočjo obrazca, ki je dostopen na spletni strani Študentske hiše SRCe (www.studentska-hisa.si) in zelo enostaven za izpolnjevanje. Izpolnjenega pošljete pristojnemu davčnemu uradu ali pa nam ga prinesete v našo svetovalnico in ga bomo mi oddali namesto vas. Skratka, nič vas ne stane, da ste dobrodelni, mi in vsi naši uporabniki pa vam bomo zelo hvaležni!
Matej Rauh,
pravni svetovalec pri Zavodu študentska svetovalnica
*Ime uporabnika je izmišljeno in vsakršna podobnost z realnostjo je zgolj naključna.
