Začetek študijskega leta sploh za bruce predstavlja veliko spremembo, zato se lahko pojavijo določene težave. Jerica je pisala našim kolegom specializantom psihoterapije iz SFU Ljubljana.
Pozdravljeni,
Pišem vam, ker mi je v teh dneh precej težko. Vpisala sem se na Zdravstveno fakulteto, kjer bom letos obiskovala prvi letnik. Težava je v tem, da tam ne poznam nikogar, saj so moje prijateljice izbrale druge smeri, ravno tako pa ne poznam nobenega v študentskem domu, v katerem bom bivala. Prvič bom za več časa odšla od doma in že vem, da bom zelo pogrešala družino in fanta, ki bo ostal v domačem kraju. Že zdaj me ob misli na to začne stiskati. Bojim se, da mi bo prehudo in se bom počutila izredno osamljeno. Kaj, če ne bom zdržala?
Hvala vam za pomoč, Jerica
ODGOVOR:
Draga Jerica,
Hvala, da si tako lepo opisala, kako se počutiš. Popolnoma naravno je, da se ljudje bojimo sprememb. Gre za naš obrambni mehanizem, ki nas varuje pred vsem, kar ne poznamo. Naši možgani namreč vedo, da vsaka sprememba prinaša cel kup dražljajev, ki jih je težko procesirati, zato spremembe doživljajo kot grožnjo. Kot lahko razberem iz tvojega sporočila, tudi zate predstavljajo prihajajoče spremembe nekaj, kar v tebi vzbuja tesnobo.
Naši možgani pa imajo tudi eno čudovito lastnost: adaptabilnost. To pomeni, da smo ljudje zmožni se prilagoditi v novih situacijah, tudi takrat, ko so težke ali polne izzivov. Čeprav se torej nekatere spremembe sploh na prvi pogled zdijo precej zastrašujoče, to še ne pomeni, da nimamo dovolj virov, da bi se z njimi soočili. Pri tem se lahko vprašaš: kaj mi lahko pomaga, da prebrodim to obdobje polno novosti? Koga lahko pokličem, ko mi bo hudo? Katere dejavnosti, ki sem jih počela do sedaj in so mi v veselje, lahko »odnesem« s sabo v to novo okolje?
V takšnih situacijah nam lahko pomaga tudi to, da se osredotočimo na pozitivne vidike, ki jih s seboj prinašajo prihajajoče novosti. V večini primerov, ko gre za želene oziroma planirane spremembe, obstaja neka pozitivna motivacija, ki nas je pripeljala do odločitve za ta korak. Tudi v tvojem primeru je najbrž kar nekaj razlogov, zaradi katerih si se odločila, da greš študirat. Ko te začne grabiti stiska si lahko pomagaš tudi s tem, da se spomniš tistih vidikov te odločitve, ki jih nestrpno in z veseljem pričakuješ. Lahko so to nova prijateljstva, drugačne izkušnje, študentsko življenje, osamosvojitev od družine, svoboda… V vsakem primeru lahko predvidevamo, da boš s tem korakom veliko pridobila, predvsem kar se tiče rasti. In prav to, draga Jerica, je ena izmed največjih in najpomembnejših nalog nas mladih: da rastemo in se razvijamo. Seveda, kot že zdaj spoznavaš, to ni vedno lahko. Velikokrat so koraki, ki nas pripeljejo do rasti, povezani z občutki nelagodja, saj v nas vzbujajo tesnobo, strah, napetost, negotovost. Toda ravno ti občutki, če se uspemo z njimi soočiti, nas naredijo močnejše in vedno bolj pripravljene na nove izzive, ki bodo sledili v življenju.
Viktor Frankl, eden izmed najpomembnejših psihologov in človek, ki je na svoji koži doživel, kako pomembno je biti adaptabilni, je nekoč izjavil: »Ko ne moremo spremeniti določene situacije smo poklicani, da spremenimo sebe.« Želim ti torej, da bi se uspela spoprijateljiti s temi tesnobnimi občutki, ki spremljajo ta tvoj pomemben skok v prihodnost.
Vse dobro,
Nina Grudina, specializantka psihoterapije, SFU Ljubljana
V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.
