Že od nekdaj imam zelo slabo samopodobo. Ta problem me spremlja že od začetka osnovne šole in z leti je šlo samo na slabše. Najslabše je bilo v času pubertete, ko sem imel velike težave z mozolji. Vsi so me zafrkavali, punce so se me izogibale. Čeprav sem zdaj kar se tiče fizičnega izgleda precej drugačen kot takrat in imam precej prijateljev, se v družbi še vedno ne morem sprostiti. Ves čas razmišljam o tem, kako me drugi vidijo, kaj si mislijo o meni itd. Druga velika težava, ki je s tem povezana, je ta, da nisem nikoli imel punce. Nekako ne morem pristopiti do punc, ker me je strah, da se bom osmešil, da bom izpadel neumno, da me bojo zavrnile … Tudi zaradi tega, ker nisem nikoli bil z nobeno punco, imam slabo samopodobo. Ne vem, ali sem sploh sposoben se komu približat, bit komu všeč.
Pozdravljen,
Hvala za tvoj iskren zapis. Zdi se, da je bilo obdobje odraščanja zate precej težko. V tistem obdobju smo posamezniki precej ranljivi in nimamo še zgrajene identitete, zaradi česar lahko toliko bolj verjamemo temu, kar slišimo od drugih. Odzivi sovrstnikov so takrat zelo pomembni in jih vzamemo kot sveto resnico, na podlagi njih izgrajujemo svojo identiteto. Velikokrat pride tu do zapletov, saj se posameznik identificira z »nalepkami«, ki mu jih dodeli okolica (sovrstniki): da je grd, da je slab, da je čuden, itd. Teh nalepk se je včasih zelo težko otresti, nekateri jih nosijo celo življenje, pa čeprav se je vmes veliko stvari spremenilo – pravzaprav so se tudi sami z leti spremenili.
Mogoče lahko razmisliš, katere nalepke si nosil v obdobju pubertete in katere nosiš še danes. Lahko se vprašaš: ali te nalepke še vedno držijo? Ali sem to res jaz? Deloma si si že odgovoril, ko praviš, da je danes vendarle precej drugače, saj imaš prijatelje, spremenil pa se je tudi tvoj izgled. Kaj še se je spremenilo? V čem si danes drugačen? Ali imajo te nalepke še vedno smisel? Mogoče je čas, da tudi sam te nalepke spustiš, jim odvzameš moč in vpliv, ki ga imajo nate. Pri tem je velikokrat v pomoč to, da najdemo neke nove »nalepke«, ki pa so pozitivne. V luči te spremembe, ki jo opisuješ, kaj bi lahko danes povedal o sebi? Kako bi se rad predstavil drugim? Kaj bi rad, da bi videli na tebi? Lahko gre za tvoje osebnostne lastnosti, za tvoj izgled, za tvoje sposobnosti, za tvoje interese …
Seveda gre pri tem za proces, saj se spremembe v doživljanju sebe ne zgodijo kar čez noč. Je pa pomembno nekje začeti. Ključen del tega procesa je tudi nabiranje novih, drugačnih izkušenj. Na podlagi teh lahko sebe (in druge) začneš doživljati na drugačen način. To lahko pripomore k temu, da »stare nalepke« izgubijo na moči in hkrati se počasi izoblikujejo nova prepričanja o sebi. Mogoče se na tej točki sprašuješ katere bi lahko bile te nove izkušnje. Ni potrebno, da gre za nekaj velikega, izrednega. Lahko je samo majhna sprememba v tem, kako pristopiš do drugih. Kaj lahko takrat narediš drugače? Ali lahko tvegaš malo več? Velikokrat je za takšne eksperimente fajn, če si poiščemo neko novo okolje. Mogoče lahko začneš neko novo aktivnost – nekaj, kar si si že od vedno želel, pa se nekako nisi opogumil. Nova okolja velikokrat predstavljajo velik izziv, a so hkrati idealen teren za to, da eksperimentiramo z novimi vedenji, odnosi, saj nas nihče ne pozna in nihče ne ve nič o naših nalepkah.
Kar se tiče punc pa bi poudarila, da niso vse takšne, da si želijo popolnega, samozavestnega mačota. Veliko je punc, ki ima raje občutljivost, ranljivost, iskrenost … Mogoče težko verjameš, a jih je veliko tudi takih, ki imajo same podobne težave kot ti ali pa razmišljajo podobno in bi si želele ob sebi nekoga, ki jih lahko razume, začuti, se z njimi res poveže.
Lep pozdrav in srečno!
Nina Grudina, specializantka sistemske psihoterapije na SFU Ljubljana
V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.
