Pozdravljeni!
Pred kratkim, sem končala šestletno zvezo s partnerjem. Začela sva, ko sem imela 16 let, končala pa pri mojih 22-ih, tako da sem z njim praktično odrasla. Ne glede na to, kako turbulentno je bilo najino razmerje, sem vedela kam spadam, komu pripadam, kdo sem.
Po razhodu, pa sem se začela počutiti nekako drugače, samo. Na trenutke sem okej, naslednji trenutek pa se mi zdi kot da nič ni prav, kot da sprejemam same napačne odločitve in samo stagniram ter se nikamor ne premikam v življenju. Zdi se mi, kot da nikoli ne bom našla službe zase, še vedno ne vem kaj bi počela v življenju in še vedno ne vem kaj točno si želim. Niti od življenja, niti od zveze, niti od sebe. Zdi se mi, kot da ves čas rabim nekoga ob sebi, da se le takrat počutim izpopolnjeno in srečno, pa čeprav vem da to ni prav. Naenkrat, sem postala zmedena, ne vem več kdo sem, kaj me definira. Ne vem, katere odločitve so prave in katere napačne in ne vem ali naj poslušam sebe, ali druge.
Pozdravljena,
najprej se ti želim zahvaliti, da si podelila svoje občutke ob tej življenjski spremembi, ki ni enostavna. Verjamem, da se v tej situaciji počutiš zmedeno, kot da ti je zmanjkalo tal pod nogami. Povsem normalno je, da ob tem dogodku ponovno presprašuješ sebe, svoje življenje. Razhod s partnerjem navadno predstavlja zelo stresen dogodek, ki mu sledi obdobje ponovnega prilagajanja na nove okoliščine. Zdaj je čas, ko se pojavljajo različna vprašanja: kaj pa zdaj? V katero smer želim peljati svoje življenje? Kaj si želim postati? Kdo sploh sem brez te osebe, izven te zveze? Kako lahko svoje življenje zgradim na novo? Gre za kritično obdobje, ki je sicer polno dvomov, težkih občutkov, žalovanja … A v sebi že skriva poganjke novih možnosti, neraziskanih poti, še neizživetih sanj in upanj.
Pomembno je, da si najprej vzameš čas za to, da preboliš razhod s partnerjem in na nek način odžaluješ to izgubo. To je proces, ki lahko vzame več mesecev, v nekaterih primerih tudi leto … Vendar naj te to ne prestraši: to ne pomeni, da se boš ves čas počutila tako, kot se sedaj! Naravno je, da se takoj po razpadu zveze soočamo s težkimi občutji – lahko z žalostjo, osamljenostjo, razočaranjem, zmedenostjo, obžalovanjem, jezo, pesimizmom … Pri vsem tem je pomembno to, da čim bolje poskrbiš zase, kar lahko storiš na več načinov. Po eni strani s tem, da od teh občutkov ne bežiš, po drugi strani pa tudi tako, da se jih ne oklepaš oziroma jim pustiš, da popolnoma preplavijo tvoje življenje. Pri tem izzivu ti lahko pomaga na primer čuječnost (o njej si lahko več prebereš na internetu in v primeru, da bi te zanimala, mogoče poiščeš posnetke ali celo tečaj), na splošno pa so dobrodošle vse dejavnosti, ki ti lahko pomagajo priti v stik s sabo. Včasih je dovolj le sprehod v naravi ali nekaj trenutkov tišine …
Praviš, da si s svojim bivšim partnerjem praktično odrasla, saj sta vajino zvezo začela pri tvojih šestnajstih letih. Verjetno imaš zaradi tega občutek, da so tvojo identiteto zgradile izkušnje v tej zvezi, zdaj pa se ti zdi, da tudi tebe brez te zveze ni več. Želim ti, da bi počasi odkrila, da si v resnici odrasla v žensko, ki ima svojo samostojno identiteto, svoje vire, svoje cilje, svoje sanje – ne glede na to, kdo in kaj je bilo del tvoje preteklosti. V tej delikatni fazi življenja imaš priložnost, da ponovno spoznaš sebe in ta prazen prostor, ki je nastal, zapolniš s tem, kar je zate dobro, smiselno in izpolnjujoče. Pri tem bi ti lahko bilo v veliko pomoč obiskovanje psihoterapije, saj bi se lahko v varnem in podpirajočem okolju soočala z vsemi temi občutki in vprašanji.
Nina Grudina, specializantka sistemske terapije na SFU Ljubljana
V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.
