Vprašanje: Rada bi šla na izmenjavo v tujino in me zanima, ali je poleg Erasmus še kakšna druga možnost izmenjave?Hvala za odgovor in lep pozdrav,Damjana
Odgovor:
Pozdravljena!
Študenti imajo v svojem študijskem obdobju možnost več izmenjav. Erasmus je najbolj pogosta in uveljavljena možnost izmenjave, ki je del večjega projekta VŽU (Vseživljenjsko učenje) in ima različne sektorske programe za različne izobraževalne nivoje. Za študente pride v poštev Erasmus program, ki ponuja možnost izmenjave in možnost prakse, vsako samo enkrat v posameznikovem študijskem obdobju – torej študenti imajo možnost enkrat iti na izmenjavo in enkrat na prakso v tujino. Po diplomi in ob izgubi statusa pa pride v poštev Leonardo da Vinci program, ki podpira poklicno usposabljanje v tujini.
Obstajata pa še dve možnosti izmenjav, ki sta študentom manj znani, in sicer CEEPUS in Basileus izmenjava. Cilj programov je vzpostaviti in spodbujati mobilnost študentov in profesorjev v posameznih državah Evrope ter izkoristiti intelektualne in prijateljske povezave in možnosti. Razlika med tema programoma je predvsem v tem, da vključujeta različne mreže institucij, kamor se lahko študenti prijavijo na izmenjavo. CEEPUS povezuje predvsem institucije Srednje Evrope, Basileus pa povezuje univerze iz območja nekdanje Jugoslavije in Albanije z univerzami Evropske unije.
CEEPUS (srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev) je regionalni program, v katerem sodelujejo visokošolske institucije iz naslednjih držav: Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo, Madžarska, Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija. CEEPUS deluje na osnovi mrež (Network). Ustanovijo jih posamezne univerze, fakultete ali njihovi oddelki za določena področja. Študenti lahko kandidirajo za štipendijo le znotraj mreže, v katero je njihova institucija vključena. Štipendijo CEEPUS dodeljuje država prejemnica in vključuje štipendijo, namestitev in zdravstveno varstvo ter zagotavlja oprostitev šolnine, le potni stroški niso pokriti. Mreža zagotavlja priznavanje študijskega obdobja, ki ga študent prebije na partnerski instituciji, na domači instituciji.
Prijave potekajo izključno elektronsko, preko spletne strani CEEPUS-a (http://ceepus.scholarships.at), kamor se študenti registrirajo, izberejo v mreži institucij program, na katerega bi se radi prijavili, nato pa počakajo, da koordinator na matični fakulteti, CEEPUS urad v domači državi in urad v državi gostiteljici potrdijo prijavo. Nadaljnje formalnosti v zvezi z dokumentacijo prav tako potekajo preko CEEPUS urada.
Basileus izmenjava pa je novejši program v okviru projekta Erasmus Mundus External Cooperation Window (EMECW), v katerem sodelujejo naslednje države: Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Kosovo ter Srbija. Partnerske univerze z območja Evropske unije pa so v Belgiji, Franciji, na Švedskem, v Italiji, Sloveniji, Bolgariji, Nemčiji in na Hrvaškem. Basileus je pravzaprav varianta Erasmus Tempus programa, ki pa za razliko od Basileusa deluje samo v okviru določenih študijskih programov (specifični masters programi). Prednost Basileus programa je torej v tem, da nudi širšo akademsko mobilnost, podpira pa tudi opravljanje celotnega študijskega programa v tujini, ne samo izmenjave.
Študenti si lahko na Basileus spletni strani (www.basileus.ugent.be) ogledajo programe, ki jih ponujajo različne partnerske univerze. Nato stopijo v kontakt z mednarodno pisarno na domači in tuji univerzi (International Relations Office – IRO), preko katere poteka tudi določanje ustreznosti kandidata za dodelitev Basileus štipendije. Pri nas se lahko študenti obrnejo na Službo za mednarodno sodelovanje na Univerzi v Ljubljani, konkretno na go. Bibi Ovaska Presetnik.
Še ena koristna informacija – štipendije obeh izmenjav, tako Basileus kot CEEPUS, so v višini 1000 € za dodiplomske in masters programe, za doktorske in podoktorske pa še nekoliko višje! Prav tako gredo lahko na izmenjavo tisti, ki so že koristili možnost drugih izmenjav (npr. Erasmus), saj se programi med seboj ne izključujejo.
Obstajajo pa tudi druge možnosti izmenjav. Vse novosti glede študijskih izmenjav lahko študenti spremljajo na spletni strani Cmepiusa, Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – www.cmepius.si. Na njihovi strani je bil pred kratkim objavljen nov projekt povezovanja in akademske mobilnosti EGP in Norveški finančni mehanizem, ki podpira izmenjave študentov EU z Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom. Prijave in informacije glede možnosti izmenjave v okviru omenjenega projekta potekajo preko Cmepiusa.
Študente, ki pa jih zanima študijska izmenjava izven EU ali s kakšno specifično fakulteto, se lahko udeležijo predavanj na različnih fakultetah, s katerimi ima univerza podpisane sporazume kot t. i. FREE MOVER. Seznam fakultet, s katerimi ima Slovenija podpisane pogodbe, je na spletni strani Univerze v Ljubljani, lahko pa študent tudi sam sproži postopek pridobivanja bilateralne pogodbe. Pri izmenjavah ‘free mover’ si morajo študenti sami urejati potrebne dokumente za izmenjavo, sami pa morajo tudi pobrskati za štipendijami.
Možnosti je torej kar nekaj, pričakovati je tudi, da se bodo izmenjave v prihodnosti še bolj razširile in postale vedno pomembnejši del posameznikovega študija. Splača se torej izkoristiti ponujene možnosti in si razširiti pogled ne samo v študijskem, pač pa tudi osebnostnem smislu.
Lep pozdrav,
Katja Žibrek
Svetovalka za študij v tujini
