Pozdravljeni!
Imam vprašanje v zvezi z delom preko študentskega servisa in delom preko avtorske oz. podjemne pogodbe. Kaj od naštetega se mi najbolj splača? Kakšni so davki pri posamezni obliki dela? Aprila se mi izteče namreč status, in ga ne bom več mogla podaljšati, vseeno pa bi rada nekako delala. Ali se moram v tem primeru prijaviti tudi na Zavodu za zaposlovanje?
Za vaš odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.
Živjo!
Najprej glede študentskega servisa- študent lahko dela preko napotnice študentskega servisa, če ima status študenta ter ni zaposlen oz. prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Tudi, če si starejši od 26 let lahko delaš preko študentskega servisa, vendar se ti v tem primeru avtomatično odvaja 25% akontacija dohodnine za vsako nakazilo, ki je višje od 88,88 EUR. Če pa si starejši od 26 let in je minilo več kot 6 let od vpisa na dodiplomski oziroma več kot 4 leta na podiplomski stopnji, izgubiš še posebno osebno olajšavo za akontacijo dohodnine (za leto 2008 bo ta znašala 2.959,60 €). Iz davčnega vidika je delo preko študentskega servisa ponavadi najugodneje, saj se študentu znesek, ki ga zasluži najprej zmanjša za normirane stroške, ki predstavljajo 10% zneska, potem študentu pripada posebna osebna olajšava zaradi dela preko študentskega servisa, poleg nje pa še splošna olajšava (z 2008 ravno tako 2.959,60€), če ga nihče od staršev ne uveljavlja za družinskega člana. V vsakem primeru pa se študentu za delo prek študentskega servisa za vsako nakazilo na napotnico, ki je višje od 400 €, odvede 25% akontacije dohodnine. Če ob koncu leta ne izpolnjuješ pogojev za plačilo dohodnine, pa se ti ta akontacija vrne.
Za delo preko avtorske pogodbe mora posameznik (avtor) za nekoga drugega (naročnika) opraviti neko avtorsko delo. Za avtorska dela veljajo zlasti govorjena, pisana, glasbena, koreografska, likovna ipd. dela (natančno jih ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah). Opravljanje del preko avtorske pogodbe je najbolj združljivo z vsemi drugimi oblikami dela, saj posameznik lahko pridobiva dohodke iz naslova avtorske pogodbe, čeprav je v rednem delovnem razmerju (razen, če pogodba vsebuje konkurenčno klavzulo), je lastnik pravne osebe, je samostojni podjetnik posameznik (s.p.), opravlja dela preko podjemne pogodbe, … ali ima status študenta ali ne. Tudi, če nimaš več statusa študenta, se za to se ne rabiš prijaviti na Zavodu (ti oz. tvoj naročnik morata Zavod le obvestiti o sklenjeni avtorski pogodbi). Za delo preko avtorske pogodbe se zavezancu prav tako prizna 10% normiranih stroškov, poleg tega pa lahko še dejanski stroški (prevoza, nočitve, …). Pri vsakem nakazilu za delo preko avtorske pogodbe se odvede tudi 25% nakazila kot akontacija dohodnine. Ponavadi akontacijo odvedejo študentje sami, vendar to lahko stori tudi delodajalec, zato je priporočljivo, da se študent o tem z njim dogovori pred začetkom dela (včasih ti delodajalci že plačajo akontacijo). Študentu lahko pripada še splošna olajšava, medtem ko posebne osebne olajšave nima (ta se prizna le za delo preko študentskega servisa). Načeloma vse povedano velja tudi za podjemno pogodbo, le da gre pri njej praviloma za izvršitev fizičnega dela, delodajalec pa mora za delavca plačati še neke dodatne prispevke.
Glede statusa je torej najbolj občutljivo delo preko študentskega servisa, medtem ko je delo preko avtorske ali podjemne pogodbe vezano na posebno vrsto dela. Glede plačila dohodnine pa si glede na zgoraj povedano, lahko sama izračunaš, kaj se ti najbolj splača.
Pa srečno:
Ana K., pravno svetovanje
Pozdravljeni!
Zanimam se za študij v tujini in imam vprašanje glede priznavanja izobraževanja. Trenutno sem absolventka sociologije in naslednje leto bi rada opravljala magisterij v kateri od držav evropske unije. Zanima me, ali mi bo izobrazba pridobljena v tujini doma priznana oziroma kako poteka priznavanje izobraževanja?
Vnaprej hvala za odgovore in lep pozdrav,
Katarina Novak
Pozdravljena,
Za priznavanje v tujini pridobljenih kvalifikacij je pristojen Urad za priznavanje izobraževanja (ENIC/NARIC). Obstajata dva postopka priznavanja izobraževanja: 1.) priznavanje za namen nadaljnjega izobraževanja (o ustreznosti dosedanje izobrazbe odločajo na šoli, kjer nameravaš nadaljevati izobraževanje) in pa 2.) priznavanje za namen zaposlovanja (o tem odločajo na uradu za priznavanje izobraževanja). Na uradu lahko ovrednotijo v tujini pridobljeno izobrazbo in sicer na osnovi kriterijev kot so: primerljivost tujih programov s slovenskimi, enakovrednost v tujini pridobljenega naziva slovenskemu nazivu, stopnja v katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski sistem … To so le nekateri splošni kriteriji na podlagi katerih se odločajo, bolj natančnih informacij pa ti ne morem dati, ker odločajo o vsaki vlogi individualno. Pomemben faktor pri tem, ali ti bo izobrazba pridobljena v tujini priznana tako kot si želiš, je tudi, kako je program, ki ga boš opravljala, priznan v tisti državi. Če se npr. odpravljaš na magisterij v tujino in ta magisterij v državi gostiteljici vodijo kot 2. stopnjo (po bolonjskem sistemu), potem bodo to upoštevali tudi, ko se vrneš domov in ti ga lahko priznajo kot takega (torej kot strokovni magisterij). Zato se vsekakor že prej pozanimaj kako je z različnimi stopnjami izobrazbe v državi, kamor se odpravljaš in pa ali je ustanova, ki izvaja izbran program, akreditirana v tisti državi.
Upam, da ti bodo informacije v pomoč!
Lep pozdrav,
Vedrana, svetovanje za študij v tujini
