Pozdravljeni!
Zanima me, ali obstaja posojilo za kritje življenjskih stroškov ob študiju. Študij sem pred nekaj leti prekinil, zdaj pa razmišljam, da bi ga nadaljeval. Problem je vzdrževanje družine v času študija, sem namreč oče in mi delo ob študiju in ostalih obveznostih predstavlja preveliko oviro.
Lep pozdrav!
Saj veš, kaj pravijo – nobena ovira ni nepremagljiva. Odločitev za nadaljevanje študija poleg vzgoje otrok je vse hvale vredna! V tvojem primeru sta po mojem mnenju razmisleka vredni dve rešitvi.
Če redno delaš preko napotnic študentskega servisa in dobivaš mesečni priliv na račun, lahko na tej podlagi pri banki zaprosiš za kredit oziroma posojilo. Če tega ni, rabiš za odobritev kredita poroka. Možnosti kreditiranja, obrestne mere, pogoje vračanja določajo same banke. Dostikrat ponujajo ugodne študentske kredite. Pogoje pozorno preberi, saj se je že večkrat izkazalo, da ti krediti niso med najbolj ugodnimi!
Druga možnost je, da zaprosiš za socialno denarno pomoč. Ta pomoč ni enaka pomoči Zavoda za zaposlovanje. Možno jo je dobiti, tudi če si študent. Zanjo zaprosiš na Centru za socialno delo v kraju, kjer imaš prijavljeno prebivališče.
Denarna socialna pomoč je namenjena tistim, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov, na katere niso mogli vplivati, znajdejo v stiski. Lahko jo pridobiš, če nimaš dovolj sredstev za preživljanje in nimaš premoženja, ki bi ti omogočalo preživetje (npr. stanovanje, ki ga oddajaš), aktivno rešuješ svojo socialno problematiko (če si študent, ni pogoj za pridobitev pomoči, da si prijavljen na Zavodu) in si državljan RS s stalnim prebivališčem tukaj. V letošnjem letu znaša denarna socialna pomoč nekaj čez 48.000 sit mesečno. V kolikor prejemaš kakšne druge dohodke, se ti od tega zneska odštevajo. Če delaš preko študentskega servisa in zaslužiš npr. 30.000 sit na mesec, ti pomoč še vedno pripada (od 48.000 se odšteje 30.000 in si upravičen do 18.000 sit pomoči zase, zraven dobivaš pa še pomoč za otroke).
Denarna pomoč se dodeli za določen čas, po preteku tega časa lahko zanjo ponovno zaprosiš.
Meni osebno se zdi druga varianta bolj ugodna, saj te pomoči ni potrebno vračati, obremenitev je precej manjša, saj zanjo delo ni pogoj, medtem ko za kredit je. Na takšen način bi ti ostalo dovolj časa za študij. Finančna pomoč ni ravno ogromna, je pa začetek …
Veliko sreče!
Lep pozdrav,
Andreja
Hoj!
Sem študent Veterinarske fakultete. V študijskem programu, ki sem ga dobil ob vpisu, je med obveznostmi študenta določena tudi obvezna praksa, ki se jo lahko opravlja na inštitutu, po različnih klinikah, na veterinarski upravi … O pravicah, ki jih ima študent na obvezni praksi, sem dobil zelo različne informacije, zato me zanima, kaj določajo pravni akti na tem področju.
Andrej
Obvezno prakso učencev in študentov urejajo predvsem kolektivne pogodbe. Krovni kolektivni pogodbi sta Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti in Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti. Pri kolektivnih pogodbah je treba biti pozoren na njihovo veljavnost.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti ureja prakso v 37., 52. in 55. členu.
37. člen – Učenci in študenti na praksi
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe (55. člen),
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– prehrano med delom.
52. člen – Povračila stroškov v zvezi z delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi.
55. člen – Prejemki učencev, vajencev in študentov na praksi
Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec. Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo. Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
Podobno ureja obvezno prakso tudi Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti.
Nekatere kolektivne pogodbe iz posameznih področij lahko obvezno prakso podrobneje ali ugodneje obravnavajo. Dobro je torej vedno preveriti katere kolektivne pogodbe zavezujejo določenega delodajalca in preveriti, kaj določajo glede obvezne prakse.
Želim ti veliko sreče pri študiju in na praksi.
Uroš
