Pozdravljeni!
5 let nazaj (leta 2016), sem po končani srednji šoli prejel Zoisovo štipendijo za študij na Akademiji za glasbo v LJ. Akademijo sem obiskoval 3 leta (štipendijo sem prejel za cel dodiplomski študij, vsako leto sem uspešno izpolnil vlogo za nadaljnje prejemanje), vendar sem med študijem začel ugotavljati da se želim usmeriti drugam in sem tako v 3. letniku začel razmišljati o prepisu na drugo fakulteto. Takrat so se tudi pojavila vprašanja kaj to pomeni za moje razmerje s skladom za štipendije, ker sem obvezan študij končat, česar pa nisem nameraval storiti, ker bi s tem zgubil pravico do vpisa na drug dodiplomski študij, oziroma bi moral na novem študiju plačevati šolnino. Zato sem se oglasil na Javnem skladu RS, z namenom iskanja rešitve, kjer so me obvestili, da je možno, da prepis odobrijo kot dodeljevalec štipendije, vendar gre za nenavaden primer, saj se to običajno zgodi, ko je stranka v prvem ali drugem letniku in takrat štipendija običajno miruje za čas opravljanja letnikov, ki si jih že opravil na prvem študiju. S pridobljeno informacijo sem tako po prejetju rezultata vpisa na novo fakulteto na sklad poslal dopis, kjer sem zapisal svojo željo o menjavi študija z vsemi podrobnostmi. Nekaj mesecev kasneje sem na dom prejel odločbo o mirovanju, kar je v zakonu Zštip-1 zapisano kot ena izmed možnosti v primeru menjave študija (93. člen točka 3). Tako sem iz tega sklepal, da to pomeni odobritev menjave mojega študija in sem tako opravil prepis. Opravil sem prvi letnik, sedaj obiskujem drugega in pred enim tednom sem prejel obvestilo, da moram prejeto štipendijo za 3. letnik (ki ga na AG LJ nisem opravil) vrniti. Obrazložitev je navedla, da je pogodba o mirovanju veljala za 1 leto, kar je maksimalen čas za katerega lahko mirovanje nepretrgano traja. Navedli so tudi, da štipendijska pogodba preneha trajati, saj nisem izpolnil dolžnosti do njih z neuspešno zaključenim 3. letnikom.
Zanima me, če sem v tem primeru naredil kakšno napako in bi moral po 1 letu mirovanja spet izpolniti kako vlogo za naslednje leto, ali pa sem celo situacijo samo narobe razumel. Mislil sem namreč, da moram nov študij samo v rednih rokih izdelati (se pravi v treh letih), s čimer bom opravil svojo dolžnost do dodeljevalca štipendije in je tako ne bom dolžen vrniti. Do sedaj sem seveda vse opravil redno, se v drugem letu vpisal v drugi letnik, ki ga bom kmalu tudi končal. Na odločbo se imam namen pritožiti, vendar nisem čisto prepričan, kako pritožbo spisati, oziroma če imam sploh kakšne možnosti, kaj s tem doseči.
Za pomoč se vam že v naprej zahvaljujem!
Rok
Pozdravljen Rok,
področje štipendij je urejeno v Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1). Dodeljevanje Zoisovih štipendij pa natančneje ureja Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij. ZŠtip-1 v 3. odstavku 93. člena določa, da ob spremembi izobraževalnega programa dodeljevalec štipendije – v tvojem primeru je to Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) – odloči o nadaljnjem prejemanju ali mirovanju štipendijskega razmerja.
93. člen (spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje)
(1) Štipendist je dolžan sporočiti dodeljevalcu štipendije vse spremembe, ki se zgodijo v tekočem šolskem ali študijskem letu in bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje v 30 dneh po nastali spremembi ali v 30 dneh od dneva, ko je za spremembo izvedel.
(2) Spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, so:
– prekinitev ali zaključek izobraževanja,
– sprememba izobraževalnega programa ali izobraževalne ustanove,
– okoliščine, zaradi katerih štipendist ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu oziroma za dodatek za bivanje, za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami oziroma dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(3) Ob spremembi izobraževalnega programa je štipendist upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če je novi izobraževalni program ustrezen z vidika določb tega zakona glede javne veljavnosti, ravni izobraževanja, področja ali smeri izobraževalnega programa oziroma drugih okoliščin, določenih z zakonom ali javnim razpisom. V tem primeru dodeljevalec štipendije odloči o nadaljnjem prejemanju ali mirovanju štipendijskega razmerja. Štipendist, ki namerava spremeniti izobraževalni program, lahko pred dejansko spremembo izobraževalnega programa pri dodeljevalcu štipendije preveri, ali je novi program ustrezen.
(4) O spremembah iz tega člena dodeljevalec štipendije odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
/…/
Na podlagi tvojega obvestila o spremembi študijskega programa, je Sklad v skladu z zgoraj citirano določbo dne 13.12.2019 izdal odločbo o ugoditvi spremembe študijskega programa (glej prvo točko izreka) in mirovanju štipendijskega razmerja v študijskem letu 2019/2020 (glej 2. točko izreka).
Na tem mestu opozarjam na 95. člen ZŠtip-1, ki določa mirovanje štipendijskega razmerja. Mirovanje štipendijskega razmerja pomeni stanje, ko štipendijsko razmerje (še traja), vendar pa štipendist ne prejema štipendije. 1. alineja 1. odstavka 95. člena ZŠtip-1 določa, da štipendijsko razmerje miruje, če štipendist ne napreduje v višji letnik po zaključku študijskega leta, v katerem je prejemal štipendijo.
95. člen (mirovanje štipendijskega razmerja)
(1) Štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se štipendistu ne izplačuje, če:
– po zaključku šolskega ali študijskega leta, v katerem je prejemal štipendijo, ne napreduje v višji letnik, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona,
/…/
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko mirovanje:
– iz prve in pete alineje prvega odstavka tega člena traja največ eno šolsko ali študijsko leto na posamezni ravni izobraževanja,
– /…/
/…/
(5) O mirovanju štipendijskega razmerja po tem členu se na podlagi vložene prošnje štipendista izda odločba oziroma sklene dodatek k pogodbi.
Opozarjam še, da mirovanje štipendijskega razloga iz razloga nenapredovanja v višji letnik lahko traja najdlje nepretrgoma eno študijsko leto na posamezni ravni izobraževanja. To je razvidno tudi iz 9. odstavka obrazložitve odločbe z dne 13.12.2019, ki pravi: “Po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja bo morala stranka izkazati izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije, sicer bo štipendijsko razmerje prenehalo.”
Glede na to, da si prepis opravil v 3. letniku prve fakultete in si po letu mirovanja napredoval šele v 2. letnik novega študijskega programa, nisi izpolnil pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije (glej 90. člen ZŠtip-1) in posledično ti je štipendijsko razmerje prenehalo v skladu s 6. alinejo 97. člena ZŠtip-1.
97. člen (prenehanje štipendijskega razmerja)
Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:
– /…/
– po mirovanju štipendijskega razmerja ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije,
– /…/
Posledica prenehanja štipendijskega razmerja je tudi vračilo štipendije za letnik, ki ga štipendist ni zaključil, razen če ga ni zaključil zaradi opravičljivih okoliščin iz 87. člena ZŠtip-1 (starševstvo, dlje časa trajajoča bolezen, otežene družinske in socialne okoliščine, višja sila). V opisu svoje situacije nisi omenil, da 3. letnika prve fakultete nisi zaključil zaradi opravičljivih okoliščin, zato menim, da je odločba Sklada z dne 7.5.2021 o prenehanju štipendijskega razmerja in vračilu neupravičeno prejete štipendije pravilna. Posledično menim, da za pritožbo zoper to odločbo nimaš utemeljenega pritožbenega razloga.
Glede na to, da gre pri vračilu štipendije za vračilo konkretnejšega zneska, ki lahko študentu predstavlja precejšnje breme, v nadaljevanju podajam še nekaj informacij o odlogu, obročnem vračilu in odpisu štipendije. Odlog vračila štipendije pomeni, da se odloži trenutek vračila štipendije, štipendijo pa je po določenem roku še vedno potrebno vrniti. Kot alternativa odlogu vračila, je možno tudi obročno odplačevanje štipendije. Obročno vračilo štipendije pomeni, da se znesek vračila štipendije plačuje oz. vrača po obrokih, namesto v enkratnem znesku. Za odlog ali obročno vračilo neupravičeno prejete štipendije je potrebno izkazati, da bi odloženo vračilo oziroma obročno vračilo izboljšalo posameznikove možnosti za vračilo. 101. členu ZŠtip-1 so navedene določbe glede odloga vračila in obročnega vračila, in sicer:
101. člen (odlog vračila in obročno vračanje štipendije)
(1) Odlog vračila ali obročno vračanje štipendije je možno, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.
(2) Dodeljevalec štipendije lahko dovoli odlog vračila ali obročno vračanje štipendije največ za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, razen v primerih štipendije Ad futura za izobraževanje, kjer lahko sklad izjemoma dovoli obročno vračilo za daljšo dobo, kot je bila doba upravičenosti, če se s tem izboljšajo možnosti za vračilo sredstev.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se znesek za vračilo preračunava skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin od dneva izdaje odločbe oziroma zahtevka za vračilo do dneva vračila celotnega zneska oziroma posameznega obroka vračila.
(4) Ob zamudi plačila posameznega obroka zapade v vračilo celoten preostali znesek za vračilo.
V skladu z 2. odstavkom 101.člena Zštip-1 se lahko pri vračilu štipendije dogovori za odlog/obročno vračilo za največ enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, v tvojem primeru torej 3 leta. Potrebno je še opozoriti, da v primeru dogovora obročnega vračila oseba zamudi enega od obrokov, v plačilo zapade celoten znesek, ki ga še dolguje. Prav tako pa se bodo od trenutka zamude začele obračunavati zamudne obresti.
Štipendist lahko v izjemnih primerih zaprosi za odpis vračila štipendije, če štipendije tudi po odlogu ne more vrniti. Kar pomeni, da je potrebno najprej zaprositi za odlog vračila in šele, če štipendist štipendije tudi po preteku odloga ni zmožen vrniti, lahko zaprosi za odpis vračila. ZŠtip-1 v 102. členu določa, da je odpis štipendije možen, če štipendist zaradi socialne ogroženosti ne more vrniti štipendije tudi po odlogu vračila in še iz razlogov opustitve izobraževanja zaradi invalidnosti, dlje časa trajajoče bolezni ali poškodbe ali iz razloga nesorazmernosti stroškov izterjave z višino terjatve.
102. člen (odpisvračila štipendije)
Odpis vračila štipendije je možen:
– če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajoče bolezni oziroma poškodbe,
– če štipendist štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti,
– če bi bili stroški postopka izterjave vračila štipendije v nesorazmerju z višino terjatve.
Pri odpisu vračila štipendije iz razloga socialne ogroženosti je potrebno upoštevati tudi 3. odstavek Zakona o javnih financah (ZJF), ki določata, da je za odpis dolga potrebno soglasje pristojnega ministra (v tem primeru minister za delo, družino in socialne zadeve, v nadaljevanju: MDDSZ) in finančnega ministra (MF), potrebno pa je upoštevati tudi letno kvoto sredstev, ki so določena za ta namen.
77. člen (Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje dolga do države oziroma občine)
/…/
(3) Pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, oziroma župan, lahko do višine, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.
/…/
Iz tega razloga štipenditorji izjemno redko odobrijo prošnje za odpis vračila štipendije, saj je za odpis potrebno soglasje MF, ki smatra, da mora posameznik vrniti javna sredstva, ki jih je prejel neupravičeno. Prav tako pa se proračunska sredstva za namen odpisa dolgov zelo hitro porabijo. Obenem naj opozorim, da se lahko odpis dolga na podlagi 3. odstavka 77. člena ZJF odobri iz razloga neunovčljivosti premoženja dolžnika (dolžnik nima dovolj premoženja za poplačilo dolga). Ta pogoj neunovčljivosti premoženja se ugotavlja v postopku izvršbe, kar pravzaprav pomeni, da mora pred odobritvijo odpisa priti do izvršbe (najverjetneje na tvoj bančni račun). Če bo Finančna uprava RS (ki vodi postopek izvršbe) po določenem času ugotovila, da nimaš prejemkov ali premoženja, iz katerega bi se lahko poplačal tvoj dolg, bo to sporočil štipenditorju. Štipenditor bo nato čakal na soglasje MDDSZ in MF in šele nato odločil o odpisu. Iz tega izhaja, da je postopek odpisa dolga v praksi zelo dolgotrajen, v tem času pa tečejo zamudne obresti.
Za konec naj še dodam Svetovalnici se še nismo seznanili s primerom, kjer bi bil študentu odobren odpis štipendije. Zato ti svetujem, da, če je le mogoče, čimprej poravnaš svoj dolg, še prej pa zaprosiš za odlog vračila. V času odloga boš lahko zbral sredstva za vračilo dolga in se obenem izognil njegovemu višanju iz naslova zamudnih obresti ter izvršbi na svoje premoženje. Vseeno pa ti svetujem, da se s svetovalcem na Skladu posvetuješ, kakšne so možnosti v tvojem primeru! V prilogi pošiljam tudi vzorec prošnje za odlog, obročno vračilo ali odpis dolga in nasvete za pisanje kvalitetne vloge, ki ti lahko pomagajo pri pisanju prošnje. Ključno je, da v prošnji izkažeš, da bo odlog vračila izboljšal tvoje možnosti za vračilo štipendije. V kolikor pa se boš po odlogu vseeno odločil zaprositi za odpis, je ključno, da izkažeš, da zaradi svojega socialnega položaja nisi sposoben vrniti svojega dolga in nimaš unovčljivega premoženja, s katerim bi se lahko poplačal svoj dolg.
Upam, da ti je moj odgovor v pomoč. Če imaš še kakšno vprašanje, smo ti na voljo.
Lep pozdrav
Julija
Pomagamo študentom in mladim na njihovi študijski poti ter razreševati njihova pravno-socialna vprašanja. Svoje vprašanje lahko oddaš v obrazcu za brezplačni nasvet.
