Spoštovani!
Odločil sem se, da vam napišem nekaj besed o težavi, ki me preganja že precej časa. Imam veliko obveznosti na fakulteti. Ker živim še pri starših, nimam preveč drugih skrbi. Kljub temu pa sem vedno v časovni stiski. Menim, da preveč odlašam s stvarmi. Vedno čakam zadnji dan, vse prestavljam do takrat. Hitro najdem kaj bolj pomembnega, izgovorov mi ne manjka. Potem me pa priganjajo roki, čeprav sem imel dovolj časa. Vse to me spravlja v hudo slabo voljo. Seveda se pojavlja tudi občutek krivde. Jezen sem sam nase, saj vem, da bi lahko prej začel. Moje ocene na fakulteti so še kar v redu, ampak mislim, da bi se jih dalo z malo več dela precej popraviti. Ko tole pišem, dobim voljo, da se lotim stvari pravočasno, ampak hkrati že vem, da bom kmalu spet našel kakšen izgovor, da se mi ni treba učiti. Kako naj rešim to težavo?
Lep pozdrav, Marko
Dragi Marko,
Hvala, ker ste se obrnil na nas. To pomeni, da se zavedate težave in si jo želite rešiti. Zato ste na pravi poti.
Pri odlašanju gre za prelaganje obveznosti na kasnejši čas. S tem prestavljamo svoje soočenje z določeno nalogo ali z občutki, ki so povezani z njo, nekam v prihodnost. Kratkoročno s tem morda celo pridobimo, saj raje izberemo nekaj, kar prinese takojšnje ugodje oziroma manj stresa kot naša naloga. Dolgoročno pa zagotovo ni tako. Posledice odlašanja so lahko tesnoba, razdražljivost, občutek krivde, depresija in še kakšno neprijetno občutje bi se našlo. Podaljšanje zadovoljstva s prelaganjem na kasneje se zagotovo enkrat konča. Jutri prej ali slej postane danes in takrat je ponavadi še težje. Priganja nas čas, pa še jezni smo nase, ker se s tem nismo spoprijeli že prej. Včasih se sicer to odlaganje dobro konča, nekateri pa se celo prepričujejo, da pod časovnim pritiskom najbolje delajo. Življenje takšnih ljudi je zelo stresno. To pa vpliva na razpoloženje, zadovoljstvo in tudi zdravje. In tako, kot si že sam omenil, odlašanje prinese tudi slabšo oceno.
Imate lep načrt, kako se lotiti naloge, ko pa pride čas za to, ne zmanjka izgovorov in razlogov za odlašanje. Telefon, internet, televizija, prijatelji in še marsikaj drugega je tisti trenutek bolj važno. Potrebno je prepoznati težavo, ki vas ovira pri učenju, se soočiti s čustvi, ki spremljajo nalogo ter jih sprejeti in ne odrivati. Kaj je pravi razlog, da odlašate? Se česa bojite? Ste preobremenjeni in ne veste, kje bi začel? Morda vas je strah neuspeha in boste z odlašanjem učenja lahko opravičil slabo opravljeno nalogo (»če bi se učil, bi bila ocena višja, torej nisem nesposoben, ampak sem glede na okoliščine dobil super oceno«). Lahko, da ste preutrujeni ali pa želite stvari izpeljati popolno, hkrati pa veste, da to ne gre. Kaj pa strah pred kritiko?
Prevzemite odgovornost za svoja dejanja in občutke. Ne obremenjujte se z drugimi ljudmi oziroma okoliščinami temveč se enostavno posvetite študiju. Za kaj takega je potreben aktiven pristop, kjer si sam postavite cilje, se spremljate in vztrajate (razen če vaše ugotovitve ne pokažejo potrebe po spremembi). Zelo pomembna stvar pri tem je seveda jasen cilj. Ponavadi se zavedamo dolgoročnih ciljev, pozabimo pa na male korake, ki nas pripeljejo do velikih ciljev. Gre za kratkoročne cilje oziroma načrtovanje dela, torej strukturiranje študija in zastavljanje realističnih ciljev. Pri razmišljanju o ciljih lahko upoštevate tehniko SMART, ki pravi, da mora biti vsak cilj konkreten (ang. ‘Specific‘), merljiv (‘Measurable‘), dosegljiv (Achievable), relevanten (‘Relevant‘) in časovno definiran (‘Time-bound‘). S temi koraki si boste postavili prave cilje in se hkrati tudi naučil upravljati s svojim časom. Ne pozabite seveda tudi na odmor med delom, za optimalnejše delovanje možganov.
Pomaga tudi to, da si zamislite čas po opravljeni nalogi, na doživljanje občutkov v tistem trenutku. Uspešno opravljena naloga povzroči namreč veliko pozitivnih čustev. Pomislite na zadovoljstvo, ko razmišljate o opravljenem delu in izpolnjenih nalogah oziroma ciljih. To je odlična motivacija.
Ne obsojajte se za pretekla dejanja. Kar je bilo, je za teboj. Lotite se akcije in privoščite si kakšno nagrado po opravljeni nalogi. Zaupajte sebi, svojim sposobnostim in verjemite v svojo učinkovitost. In tudi, če se spet kdaj zgodi, da kaj preložite na kasneje, ne obupajte. Dopustite si delati tudi napake, saj se nam vsem dogajajo. Vendar pa poskušajte biti čim boljši v tem, kar počnete.
Želim vam uspešen študij in čim manj odlašanja!
Damjan Hosta
Glavni urednik
