Kaj se zgodi s statusom študenta po dopolnjenem 26. letu?

Pozdravljeni, zanima me, kako je s statusom študenta po dopolnjenem 26. letu, kdaj moram začeti plačevati zdravstveno zavarovanje? Je res, da mi pripada socialna štipendija, ker se šteje, da imam svoje gospodinjstvo? Me starši še lahko imajo v evidenci kot vzdrževanega člana? Hvala za vse. Lep pozdrav, Laura. 

Pozdravljena,

področje zdravstvenega zavarovanja je urejeno v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Ta v 22. členu določa, da si kot redni študent preko staršev lahko zavarovana do konca študijskega leta v katerem dopolniš 26 let. Kot zavarovanki preko staršev so ti bile vse zdravstvene storitve krite v celoti, torej 100 % in ni bilo potrebe po plačevanju dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

22. člen
Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do konca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem dopolni 26 let.
Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo do dopolnjenega 18. leta starosti ali do konca rednega šolanja, je zavarovan kot družinski član, dokler traja takšna nezmožnost, če ga zavarovanec preživlja oziroma če ni zavarovanec iz 16. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona.

Od trenutka, ko se je (bo) izteklo študijsko leto, v katerem si (boš) dopolnila starost 26 let, pa si moraš tako obvezno kot dopolnilno zdravstveno zavarovanje urediti sama. Če se bi po končanem študiju zaposlila ali samozaposlila, bi lahko bila zavarovana iz tega naslova. Če pa si brez dohodkov, si moraš načeloma prispevke plačevati sama pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zelo priporočljivo je, da si istočasno z obveznim zdravstvenim zavarovanjem urediš tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje pri večini zdravstvenih storitev namreč krije le del celotne vrednosti storitve.

V skladu z 29. in 30. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) pa država pod določenimi pogoji plačuje prispevke tako za obvezno kot tudi za dopolnilno zdravstveno zavarovanje študentov. Pogoj za tovrstno pomoč je prejemanje oziroma upravičenost do denarne socialne pomoči.

Najprej torej lahko zaprosiš za denarno socialno pomoč (DSP), saj se po 26. letu šteješ kot samostojna oseba (samostojno gospodinjstvo), kar pomeni, da najverjetneje ne boš presegla materialnega cenzusa in boš tako lahko upravičena do DSP. Denarna socialna pomoč je ena izmed pravic iz socialno varstvene sheme, ki jo urejaš na CSD. Zato svetujem, da se obrneš neposredno na njih, kjer ti bodo dali najbolj točne informacije in ti bodo tudi najbolj znali svetovati glede samega koriščenja socialnih pravic. Več o denarni socialni pomoči si sicer lahko prebereš tudi na naslednji spletni strani ali v našem članku.

Če boš upravičena do prejemanja DSP pa lahko zaprosiš tudi za prej omenjeno plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja in kritja morebitnih stroškov zdravljenja (kar ima podoben učinek kot dopolnilno zavarovanje). To je določeno v 29. in 30. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Če želiš izkoristiti tudi to pravico, lahko to posebej označi v vlogi.

30. člen – obvezno zavarovanje
(1) Državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, so upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če so upravičeni do denarne socialne pomočiali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, pri čemer se krivdni razlogi ne upoštevajo, in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter niso zavarovane osebe iz drugega naslova, določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje. Kot zavarovane osebe se ne štejejo družinski člani osebe, ki imajo zadržane pravice po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje./…/

 

29. člen – kritje razlike do polne vrednosti
(1) Pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitevimajo zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, razen v primeru, če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. 

Državna štipendija

Predvidevam pa, da v drugem delu svojega vprašanja sicer nisi govorila o denarni socialni pomoči ampak o državni štipendiji. Tudi slednja pa je pravica iz socialno varstvene sheme, ki jo prav tako uveljavljaš pri CSD in sicer lahko kar preko enotne Vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Na tem mestu naj takoj opozorim še, da je pri izpolnjevanju te vloge pomemben vrstni red uveljavljanja pravic, ki ga določa 7. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS):

7. člen
Denarne prejemke iz 5. člena tega zakona vlagatelj uveljavlja po naslednjem vrstnem redu:
1.      otroški dodatek;
2.      denarna socialna pomoč;
3.      varstveni dodatek;
4.      državna štipendija.

Če vlagatelj denarni prejemek uveljavlja v nasprotju z vrstnim redom, ga CSD upošteva v višini, kot če bi bil ta denarni prejemek vlagatelju dodeljen. To pomeni, da ga CSD upošteva pri ugotavljanju ali je vlagatelj upravičen do kasnejše pravice na seznamu denarnih prejemkov, kljub temu, da ga vlagatelj v resnici ne prejema! PRIMER: Če CSD ugotovi, da bi bil vlagatelj, ki prosi za državno štipendijo, upravičen tudi do denarne socialne pomoči, za katero pa na vlogi ni zaprosil, potem CSD pri odločanju o državni štipendiji upošteva višino denarne socialne pomoči, kot da jo vlagatelj prejema, čeprav je v resnici ne. Posledično se lahko zgodi, da zaradi tega vlagatelj ne bo upravičen do državne štipendije. Vlagatelj tako ne dobi ne državne štipendije, prav tako pa ne denarne socialne pomoči. Zato ti svetujem, da označiš raje več kot manj pravic, ki jih s to enotno vlogo uveljavljaš. 

Tako kot pri DSP, tudi pri državni štipendiji igra pomembno vlogo materialni cenzus posameznika, ki ne sme presegati zakonsko določenega praga. Po dopolnitvi 26 let, se bo pri izračunu materialnega cenzusa vštelo še tvoje dohodke in premoženje in ne več tudi dohodkov in premoženja staršev, kar bo po vsej verjetnosti povečalo tvoje možnosti za upravičenje do štipendije. Več o državni štipendiji si lahko prebereš tudi na naslednji spletni strani ali pa so o tej pravici prav tako posvetuješ pri krajevno pristojnem CSD.

Možnost pridobitve štipendije pa je tudi starostno omejena, in sicer: 13. člen Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) določa splošni pogoj, da lahko štipendijo pridobijo le upravičenci, ki so prvič vpisani v program visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije, pred dopolnjenim 27. letom. Vendar pa ta starostna omejitev ne velja za kadrovske štipendije.

Ostale pravice študenta po 26. letu

Starostno omejeno je tudi koriščenje t.i. študentske olajšave pri dohodnini. 3. odstavek 113. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) določa, da se posebna osebna olajšava prizna rezidentu, ki ima status dijaka ali študenta in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti. Vendar pa ista določba priznava isto olajšavo tudi osebam, ki imajo status študenta ali dijaka in so starejše od 26 let, če se vpišejo na študij do 26. leta starosti. V kolikor se študent do 26. leta vpiše na dodiplomski študij, se mu prizna t.i. študentska olajšava še za največ 6 let od dneva vpisa, če pa se vpiše na podiplomski študij pa za največ 4 leta od dneva vpisa.

113. člen (posebna osebna olajšava)

/…/
(3) Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona. Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.
/…/

V kolikor se boš na nadaljnji študij vpisala šele po 26. letu, do študentske olajšave pri dohodnini ne boš upravičena. Prav tako na podlagi 12. odstavka 127. člena ZDoh-2 ne boš upravičena do oprostitve plačila akontacije dohodnine, torej se ti bo od vsakega dohodka odtegnila akontacija (ki se upošteva v obračunu tvoje dohodninske obveznosti).

127. člen (akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve)
/…/
(12) Ne glede na deseti odstavek tega člena, se akontacija dohodnine od dohodka rezidenta, ki glede starosti in statusa izpolnjuje pogoje za priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona, za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 eurov.
/…/

Ostale pravice, ki izhajajo iz statusa študenta, to so pravica do subvencioniranega javnega prevoza, subvencionirane prehrane, subvencioniranega bivanja v študentskem domu ali pri zasebniku s subvencijo in možnost dela preko študentske napotnice za študente pa NISO starostno omejene. Opozarjam pa, da 69. člen ZVis določa, da teh pravic in ugodnosti iz študentskega statusa NE morejo koristiti študentje (ne glede na starost), ki so v delovnem razmerju, opravljajo registrirano samostojno dejavnost, so zabeleženi v evidenco brezposelnih, so poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

Naj za konec še povzamem: kot vzdrževan družinski član si preko staršev zdravstveno zavarovana do izteka študijskega leta, v katerem dopolniš 26 let. Nato pa so možne 3 situacije: (1) lahko se redno zaposliš in boš obvezno zavarovana preko delodajalca (a ti v tem primeru ne bodo več pripadale ostale pravice iz statusa študenta), (2) lahko zaprosiš za denarno socialno pomoč in na podlagi tega upravičenja nato zaprosiš še za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja in kritja morebitnih stroškov zdravljenja s strani države ali pa (3) si samoplačnica tako obveznega kot tudi dopolnilnega (neobvezno) zdravstvenega zavarovanja. Zgolj dejstvo, da boš dopolnila 26 let in štela kot samostojna oseba z lastnim gospodinjstvom še ne pomeni, da boš avtomatsko upravičena do državne štipendije, bodo pa s tem tvoje možnosti verjetno večje, saj bodo tvoji samostojni dohodki verjetno manjši, kot je bil seštevek z dohodki in premoženjem tvojih staršev. Svetujem ti, da oddaš zgoraj navedeno enotno Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pri čemer upoštevaj omejeni vrstni red uveljavljanja pravic.

To je z moje strani zaenkrat vse. V primeru morebitnih novih vprašanj nam lahko pišeš ponovno.

Odgovor pripravila: Sindi Mauko

Zavod Študentska svetovalnica

info@svetovalnica.com | +386 1 438 02 53 | Spletna stran

Pomagamo študentom in mladim na njihovi študijski poti ter razreševati njihova pravno-socialna vprašanja. Svoje vprašanje lahko oddaš v obrazcu za brezplačni nasvet.