Vprašanje
Pozdravljeni!
Sem redni študent 3. letnika Fakultete za strojništvo. Do sedaj nisem prejemal nobene štipendije, saj sem vsako leto za malo presegel potreben materialni cenzus. Ker pa se nam je v lanskem letu družinski dohodek nekoliko zmanjšal, me zanima, če imam po novem zakonu o državnih štipendijah kaj več možnosti za pridobitev le-te. Prav tako me zanima, kako se po novem zakonu pri državni štipendiji upošteva zaslužek iz študentskega dela. Na koncu me zanima še, ali imam kot študent na voljo še kakšno drugo socialno pomoč poleg državne štipendije.
Lep pozdrav, Rok
Odgovor
Pozdravljen Rok!
Z zakonom o državni štipendiji po vsej verjetnosti misliš na nov Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki od 1. januarja 2012 naprej na novo ureja področje državnih štipendij. Ta zakon namreč na novo ureja nekatere segmente pri državni štipendiji, predvsem mejo materialnega cenzusa, ki se je z novim zakonom nekoliko dvignila, in način izračunavanja materialnega položaja posameznika oziroma njegove družine.
Kot gotovo že sam veš, moraš za pridobitev državne štipendije izpolnjevati določene splošne pogoje in posebni pogoj. Splošni pogoji so kljub novemu ZUPJS še vedno opredeljeni v starem Zakonu o štipendiranju, ki v 7., 8. in 9. členu določa, da mora kandidat za državno štipendijo imeti status študenta oz. dijaka in izpolnjevati starostni pogoj, poleg tega pa kandidat ne sme prejemati drugih štipendij in drugih prejemkov za izobraževanje, ne sme biti zaposlen ali opravljati samostojne registrirane dejavnosti in ne sme biti prijavljen v evidenci brezposelnih oseb. Pomembna novost, ki jo ZUPJS prinaša glede splošnih pogojev, je, da se državna štipendija po ZUPJS lahko dodeli le državljanom Republike Slovenije, ki so starejši od 18 let in izpolnjujejo druge pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje (23. člen ZUPJS). To pomeni, da dijaki do 18. leta starosti in tujci po ZUPJS niso več upravičeni do državne štipendije.
Poleg teh splošnih pogojev mora kandidat za državno štipendijo izpolnjevati tudi posebni pogoj materialnega cenzusa, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge za državno štipendijo ne presega zakonsko določenega zneska – materialnega cenzusa. ZUPJS materialni cenzus določa v drugem odstavku 23. člena. Za pridobitev državne štipendije tako povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne sme presegati 64 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju. Potrebno je opozoriti, da bo do študijskega leta 2013/14 materialni cenzus postavljen na 53 % neto povprečne plače v Sloveniji, saj je v skladu z novelo ZUPJS zadnji razred, ki določa mejo 64 %, zamrznjen do omenjenega študijskega leta.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja posebnega pogoja materialnega cenzusa se bo najprej ugotovilo, kdo vse so tvoji družinski člani, nato pa se bo ugotovilo in seštelo vse tvoje dohodke in premoženje ter dohodke in premoženje tvojih družinskih članov, ki se jih bo delilo s številom ugotovljenih družinskih članov.
Kdo se šteje kot družinski član, ZUPJS določa v 10. in 11. členu. Za natančno predstavo ti predlagam, da si prebereš oba omenjena člena.
Kot dohodek se bodo upoštevale vse oblike zaslužka vseh družinskih članov. Tako se bo v dohodek štel celoten zaslužek tebe, tvojega očeta, matere ter morebitnih bratov in sester v primeru, da so jih starši še vedno dolžni preživljati. Upoštevajo se neto dohodki, torej dohodki, zmanjšani za prispevke, davke, normirane/dejanske stroške itd. V materialni položaj družine se bodo po novem šteli tudi nekateri novi dohodki, ki se do sedaj niso upoštevali. Pri tem je vsekakor bistvena novost ta, da se bo dohodek študentov in dijakov iz dela preko študentskega servisa po novem v celoti štel v materialni položaj družine in tako se pri tem ne bo več upoštevalo zmanjšanje tega dohodka za posebno osebno/študentsko olajšavo, kot se je to upoštevalo do sedaj. Prav tako se bo v materialni položaj družine štel tudi morebiten dohodek iz dela preko študentskega servisa, ki ga bodo opravili drugi družinski člani (brat, sestra). Celoten seznam dohodkov, ki se upoštevajo v materialni položaj družine, si lahko pogledaš v 12. členu ZUPJS.
Poleg te novosti se bo pri ugotavljanju materialnega položaja družine po novem, ob določenih pogojih in predpostavkah, upoštevalo tudi premoženje družine, kot npr.: nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge, drugo premično premoženje. Pri tem je potrebno omeniti, da se določeno premoženje oseb pod določenimi pogoji ne bo štelo kot premoženje, npr.: stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja (primerna vrednost se izračuna po posebnih kriterijih), osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vključno skupne vrednosti, enake višini 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialno varstvene prejemke za vsak avtomobil, oziroma enosledno vozilo in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb.
Tudi na tem mestu ti svetujem podrobno branje zakona (17., 18. in 19. člen ZUPJS), saj ti tukaj ne morem našteti vseh primerov in izjem.
Ker po ZUPJS po novem študenti niso več upravičeni do otroškega dodatka, ti poleg možnosti pridobitve državne štipendije izmed socialnih pravic ostane le še možnost uveljavljanja pravice do denarne socialne pomoči (DSP). Do DSP, ki je od 1. januarja 2012 naprej podrobneje urejena v že omenjenem ZUPJS in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Ker so študente s statusom študenta v času študija do 26. leta starosti skladno z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžni preživljati starši, si mora študent najprej urediti preživnino s strani svojih staršev, šele nato lahko sam zaprosi za denarno socialno pomoč. V nasprotnem primeru študent za DSP lahko zaprosi le v sklopu celotne družine. Pri tem bi te želela opozoriti na to, da se denarna socialna pomoč upošteva kot dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja pri presojanju upravičenosti do državne štipendije. Seveda pa je v vsakem primeru možno hkrati prejemati tako državno štipendijo kot tudi denarno socialno pomoč, kolikor seveda izpolnjuješ pogoje za to.
Za DSP lahko zaprosiš na pristojnem centru za socialno delo (CSD) v kraju tvojega prebivališča, in sicer z isto vlogo kot za državno štipendijo, saj je po novem vse te pravice mogoče uveljavljati z enotno vlogo.
Za konec je potrebno omeniti še pomembno novost, ki jo ZUPJS uvaja glede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, in sicer, da je vse te pravice (DSP, državna štipendija, …) potrebno uveljavljati po določenem vrstnem redu. To pomeni, da mora posameznik za pravice iz javnih sredstev zaprositi v naslednjem vrstnem redu: 1. otroški dodatek, 2. denarna socialna pomoč, 3. varstveni dodatek in 4. državna štipendija – na tak način je sestavljena tudi enotna vloga za uveljavljanje teh pravic. Posameznik bo potem pridobil tiste pravice, do katerih bo upravičen oziroma za pridobitev katerih bo izpolnjeval vse potrebne pogoje. Pri tem je pomembno dejstvo, da v primeru, ko posameznik do neke predhodne pravice (otroški dodatek) ni upravičen, se to pravico avtomatično preskoči in se presoja upravičenost do pravice, ki je naslednja v vrstnem redu (denarna socialna pomoč). Tukaj pa je potrebno opozoriti tudi na to, da kolikor vlagatelj kljub opozorilu na vlogi uveljavlja denarni prejemek v nasprotju z zgoraj navedenim vrstnim redom, ga CSD upošteva v višini, kot če bi bil ta denarni prejemek vlagatelju dodeljen. To pomeni, da ga CSD upošteva pri ugotavljanju, ali je vlagatelj upravičen do kasnejše pravice na seznamu denarnih prejemkov, kljub temu da ga vlagatelj v resnici sploh ne prejema! Če torej CSD ugotovi, da bi bil vlagatelj, ki prosi za državno štipendijo, upravičen tudi do DSP, za katero pa na vlogi ni zaprosil, potem CSD pri odločanju o državni štipendiji upošteva višino DSP, kot da jo vlagatelj prejema, čeprav je v resnici ne. Posledično se lahko zgodi, da bo zaradi tega posameznik upravičen do nižje državne štipendije, ker bo zaradi DSP padel v nižji dohodkovni razred, v skrajnem primeru pa iz tega razloga študent lahko tudi preseže materialni cenzus za pridobitev državne štipendije in tako ostane brez državne štipendije, prav tako pa ne prejema DSP.
Lep pozdrav in srečno!
Jasna Voje, pravno svetovanje,
Zavod študentska svetovalnica
